Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Zaraščanje kraških travišč in spremebe njihove ponorne aktivnosti za ogljik

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
B310  Biomedicinske vede  Fiziologija žilnih rastlin 
Ključne besede
kroženje ogljika, ekosistemi, travišča, zaraščanje, ponori za ogljik, CO2
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  02085  dr. Franc Batič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2008 - 2009  817 
2.  15493  dr. Matjaž Čater  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2008 - 2011  299 
3.  24416  dr. Klemen Eler  Biologija  Raziskovalec  2008 - 2011  303 
4.  29164  dr. Mitja Ferlan  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2008 - 2011  220 
5.  21242  dr. Tine Grebenc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2008 - 2011  482 
6.  21543  dr. Tjaša Kanduč  Geologija  Raziskovalec  2008 - 2011  486 
7.  17789  Gabrijel Leskovec    Tehnični sodelavec  2008 - 2011 
8.  11595  dr. Tomislav Levanič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2008 - 2011  614 
9.  21581  dr. Irena Maček  Biologija  Raziskovalec  2008 - 2009  135 
10.  11279  dr. Nives Ogrinc  Varstvo okolja  Raziskovalec  2008 - 2011  1.130 
11.  10264  dr. Primož Simončič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2008 - 2011  702 
12.  22592  dr. Urša Vilhar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2008 - 2011  417 
13.  14011  dr. Dominik Vodnik  Biologija  Vodja  2008 - 2011  412 
14.  21137  Daniel Žlindra  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2008 - 2011  170 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  89.961 
2.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.867 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.539 
Povzetek
Zaraščanje travišč z lesnimi vrstami naj bi po splošnem poročanju vodilo v povečanje zaloge ogljika v ekosistemu, kar naj bi bil predvsem rezultat povečanja nadzemne rastlinske biomase. Precej malo pa vemo o tem, kako proces zaraščanja vpliva na shranjevanje ogljika v talni organski snovi in kako obstojna je ta oblika organskega ogljika. V okviru projekta bomo proučevali neto izmenjavo ogljika in različne komponente ogljikovega cikla na opuščenih, zaraščajočih traviščih slovenskega krasa. Gre za področje, na katerem je proces zaraščanja zaradi opuščanja rabe precej intenziven že od začetka prejšnjega stoletja. Osnovni cilj projekta je opredeliti bilanco ogljika za rastišča (ekosisteme) v različnih sukcesijskih stadijih (pašnik, opuščen pašnik, zaraščajoč pašnik, gozd) ter ovrednotiti ali in koliko so zaraščajoče površine pomembne za zmanjševanje koncentracije CO2 v atmosferi.
Pomen za razvoj znanosti
Vplive zaraščanja ali pogozdovanja na kroženje in tokove ogljika so proučevali v različnih raziskavah, v katerih pa so bile redko uporabljene direktne meritve izmenjave CO2 z dvema sistemoma za mikrometeorološke meritve NEE z metodo Eddy kovariance. V našem projektu smo takšen pristop uporabili z namenom proučiti učinke naravne sukcesije, t.j. vdora lesnih vrst na opuščena travišča Podgorskega krasa. Nekatere lastnosti kraških ekosistemov, kot so razgiban relief z vrtačami in dolinami, vetrne razmere, ... bi lahko znatno omejile uporabo omenjenih meteoroloških metod. Zato smo v našem znanstvenem članku (Ferlan in sod., 2011) komentirali tudi rezultate analize kvalitete izmerjenih parametrov, delež zavrženih podatkov, rezultate analize negotovosti ter rezultate testa, s katerim smo preverjali potrebo po korekciji podatkov zaradi odziva CO2 senzorja na temperaturo (Burba korekcija). V tem smislu, predstavljajo rezultati projekta, ne samo pomeben vir primarnih znanj o tokovih ogljika, ampak tudi pomeben prispevek k metodologiji Eddy kovariance metritev. Ker so kraški ekosistemi z vidika izmenjave ogljika slabo raziskani, predstavljajo rezultati naše raziskave pomembno novo informacijo za znanstveno javnost. Globalno je za velik del suhih ekosistemov značilna karbonatna podlaga, na katero odpade kar 12 % površine kopenskih ekosistemov na Zemlji. Zaradi tega bi lahko bili kraški ekosistemi za kroženje ogljika pomembni tudi globalno. Kljub temu so raziskave kroženja C v teh okoljih okrepile šele nedavno (Kowalski in sod. 2008; Inglima in sod., 2009; Serrano-Ortiz et in sod., 2009; Serrano-Ortiz in sod., 2010). Rezultati našega projekta, t.j. nenavadno veliko sproščanje CO2 iz ekosistema v ozračje in neskladnost dihanja tal z dihanjem ekosistema, podpirajo domnevo, da k tokovom CO2 iz kraških tal pomembno prispevajo tudi nebiogeni viri kot sta sproščanje anorgansko nastalega CO2 iz tal oz. sproščanje CO2 iz podtalja (jam). Ferlan in sod. 2011. Agriculture, Ecosystems and Environment, 140: 199-207. Inglima in sod. 2009. Global Change Biology, 15: 1289–1301. Kowalski in sod. 2008. Agricultural and Forest Meteorology 148: 1045-1054. Serrano-Ortiz in sod. 2009. Journal of Geophysical Research, 114, G04015. Serrano-Ortiz in sod. 2010. Agricultural and Forest Meteorology, 150: 321–329.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave kroženja ogljika v kraških ekosistemih, ki smo jih opravili v okviru projekta, predstavljajo edine direktne meritve NEE in drugih parametrov ogljikove bilance z mikrometeorološkimi metodami v Sloveniji. Informacija o bilanci ogljika v zaraščajočih kraških traviščih je širše pomembna s stališča poznavanja možnih odzivov ekosistemov ob globalnih klimatskih spremembah. Tudi na podlagi rezultatov te raziskave bo v Sloveniji možno oblikovati strategije za upravljanje z zaraščajočimi površinami. Z ocenitvijo pomena teh površin pri blaženju učinkov povečane koncentracije CO2 v atmosferi bo podana dodatna možnost izrabe tega pomembnega deleža prostora pri nas. Rezultati so lahko pomembni tudi z vidka podpore pri oblikovanju okoljske politike.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno