Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Naravna hidrokemijska ozadja in dinamika podzemnih vod Slovenije

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.06.00  Naravoslovje  Geologija   

Koda Veda Področje
P470  Naravoslovno-matematične vede  Hidrogeologija, inženirska geografija in inženirska geologija 
Ključne besede
podzemna voda, vodonosnik, kemija, naravna ozadja, monitoring
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (20)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  28487  dr. Martina Burnik Šturm  Geologija  Mladi raziskovalec  2008 - 2011  62 
2.  31232  dr. Rozalija Cvejić  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2009  160 
3.  28478  dr. Marinka Gams Petrišič  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2008 - 2011  44 
4.  04647  mag. Denis Glavič Cindro  Fizika  Raziskovalec  2008 - 2011  303 
5.  24234  Peter Korpar  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2010 - 2011 
6.  18545  dr. Jasmina Kožar Logar  Fizika  Raziskovalec  2008 - 2011  163 
7.  10807  dr. Sonja Lojen  Geologija  Raziskovalec  2008 - 2011  502 
8.  01259  dr. Nina Mali  Geologija  Raziskovalec  2008 - 2011  416 
9.  29678  Petra Maver Modec    Tehnični sodelavec  2008 - 2011  16 
10.  28824  Petra Meglič  Geologija  Raziskovalec  2008 - 2011  210 
11.  30957  dr. Kim Mezga  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2009 - 2011  148 
12.  29181  dr. Vesna Miličić  Interdisciplinarne raziskave  Tehnični sodelavec  2008  61 
13.  10677  dr. Marijan Nečemer  Kemija  Raziskovalec  2008 - 2011  339 
14.  10024  dr. Marina Pintar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2008 - 2011  810 
15.  11018  mag. Joerg Prestor  Geologija  Raziskovalec  2008 - 2011  1.146 
16.  32776  Matjaž Tratnik  Biotehnika  Tehnični sodelavec  2010 - 2011  37 
17.  04862  dr. Janko Urbanc  Geologija  Vodja projekta  2008 - 2011  441 
18.  15721  dr. Tim Vidmar  Fizika  Raziskovalec  2008 - 2009  152 
19.  18290  dr. Polona Vreča  Geologija  Raziskovalec  2008 - 2011  671 
20.  15729  Stojan Žigon    Tehnični sodelavec  2008 - 2011  307 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  84.915 
2.  0215  Geološki zavod Slovenije  Ljubljana  5051410000  10.244 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.298 
Povzetek
Projekt je namenjen ugotavljanju naravnih kemijskih ozadij v podzemnih vodah na območju Slovenije ter ugotavljanju dinamike vodonosnikov oziroma starosti podzemnih vod. Poznavanje naravnih hidrokemijskih ozadij predstavlja osnovo za ocenjevanje stopnje antropogene onesnaženosti podzemnih vod. V projektu bodo določena naravna ozadja relevantnih kemijskih parametrov, identificirani bodo tudi dejavniki, ki določajo naravno ozadje posameznega kemijskega parametra, od kemijske sestave kamnin, hidrogeoloških in hidrodinamskih razmer do klimatskih in vegetacijskih pogojev na območju napajanja vodonosnikov. S sistematičnimi meritvami tritija bo določena starost podzemnih vod, prav tako bo v vzorcih podzemnih vod določena izotopska sestava kisika in devterija. V raziskavo bodo zajeti značilni vodonosniki na območju celotne Slovenije, še posebna pozornost bo posvečena odvzemnim mestom državne mreže monitoringa kakovosti podzemnih vod. Dodatne raziskave bodo omogočale bolj poglobljeno analizo hidrogeoloških pogojev in reprezentativnosti posameznih vzorčnih mest. Ker se v Sloveniji tako kot v večini evropskih držav soočamo s slabim kemijskim stanjem podzemnih vod zaradi nitratov, bo temu kontaminantu v sklopu projekta namenjena še posebna pozornost, tako glede njegovih naravnih ozadij kot procesov izpiranja in migracije v nenasičeni in nasičeni coni vodonosnikov.
Pomen za razvoj znanosti
Z izvedbo projekta smo pridobili mnogo podatkov o naravnih hidrokemijskih ozadjih podzemnih vod v Sloveniji. Na osnovi pridobljenih podatkov je bilo možno ustvariti popolnejšo sliko o hidrokemijskih značilnostih podzemnih vod v različnih zvrsteh vodonosnikov ter različnih litoloških, klimatoloških, vegetacijskih in drugih pogojih, v katerih poteka akumuliranje podzemnih vod v vodonosnikih. Pojasnjene so bile povezave med kemijsko sestavo vod ter prej naštetimi dejavniki, kar predstavlja osnovo za interpretacijo rezultatov kemijskih analiz podzemnih vod. Rezultati projekta omogočajo kvantitativno interpretacijo različnih procesov oziroma dejavnikov, ki pogojujejo kemijske ter izotopske značilnosti podzemnih vod. Glavni procesi, ki so bili kvantitativno obdelani v okviru projekta vključujejo značilnosti vzpostavljanja karbonatnega kemijskega ravnotežja v podzemnih vodah, vpliv talnega CO2 na karbonatno ravnotežje, mehanizme onesnaženja podzemnih vod z dušikom oziroma nitrati, vpliv silikatnih komponent na kemizem podzemnih vod, višinski ter celinski izotopski efekt v podzemnih vodah. Prvič so bile v Sloveniji sistematično obdelane tudi hidrokemijske značilnosti mikroelementov v podzemnih vodah. Opravljene raziskave predstavljajo tudi osnovo za dopolnitev konceptualnih modelov teles podzemne vode oziroma vodonosnih sistemov. Brez zanesljivih konceptualnih modelov ni možna izdelava hidravličnih modelov, s katerimi lahko kvantitativno napovedujemo tudi značilnosti širjenja različnih onesnaževal v podzemni vodi. Zaenkrat smo v Sloveniji razpolagali s konceptualnimi modeli vodonosnikov, ki večinoma niso dovolj upoštevali hidrokemijskih ter izotopskih značilnosti podzemnih vod, prav tako v njih praktično ni bilo vključenih izmerjenih podatkov o dinamiki podzemnih vod oziroma njihovih starostih. Dosedanje raziskave kažejo, da je kmetijstvo najpomembnejši razpršeni vir vnosa dušika v tla in obremenjevanja vodonosnikov. V zvezi s tem so bili že razviti modeli ugotavljanja presežkov dušika po vnosu v tla in tudi uporabljeni v naših razmerah. Ti modeli so za usmerjanje ukrepov pregrobi in premalo natančni, tako na emisijski strani (to je pri izračunu presežkov dušika na ravni pedoloških tal) kot tudi na imisijski strani (to je pri izračunu vsebnosti nitrata v podzemni vodi). V okviru izvedbe projekta smo pridobili mnogo podatkov meritev, ki nam omogočajo kvantitativno opredelitev vpliva urbanih območij in kmetijstva na povečanje koncentracij nitratov v podzemni vodi. Natančno poznavanje značilnosti hidroloških zaledij posameznih opazovalnih mest omogoča ugotavljanje korelacij med značilnostmi rabe prostora, naravnimi značilnostmi območij napajanja ter hidrogeološkimi značilnostmi vodonosnikov.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt bo imel dolgoročne učinke za družbo v obliki boljšega varovanja podzemne vode kot naravnega vira, ki je izredno pomemben za bodoči razvoj slovenske družbe. Slovenija razpolaga z mnogimi zares kvalitetnimi viri pitne vode, ki bodo v bodoče samo pridobivali na svojem pomenu, še posebej v luči globalnega pomanjkanja vode ter prihajajočih klimatskih sprememb. S projektom smo pridobili referenčne podatke o "ničelnem stanju" kvalitete podzemnih vod, ki bodo omogočili zaznavanje eventuelnih negativnih trendov, ob katerih je potrebno takoj ukrepati. V projektu so bile opredeljene kemijske značilnosti podzemnih vod na območju celotne države. Doslej v Sloveniji še ni bilo izdelanega celovitega pregleda kemizma podzemnih vod. Tovrstni podatki spadajo med osnovne informacije o naravnih danostih Slovenije, zaradi česar pričakujemo njihovo široko uporabo, tako za nadalnje raziskovalno delo kakor tudi v sklopu gospodarske izrabe podzemnih vod. Kemijske zančilnosti vode namreč bistveno vplivajo na uporabnost vod v različnih tehnoloških procesih; naj v tem oziru še posebej omenimo mineralizacijo oziroma trdoto vode ter stopnjo onesnaženja, bodisi z antropogenimi ali tudi naravnimi onesnaževali podzemne vode. Rezultati projekta predstavljajo tudi dobro strokovno osnovo za izvajanje nacionalnega monitoringa kemijskega stanja podzemnih vod, ki ga izvaja Agencija RS za okolje, kakor tudi monitoringa kakovosti pitnih vod, ki je v pristojnosti Ministrstva za zdravje. Predpogoj za korektno izvedbo monitoringa kakovosti podzemnih vod so dobri opazovalni objekti, ki omogočajo zajem reprezentativnih vzorcev iz želenih vodonosnih plasti, ter dobro poznavanje hidrogeoloških pogojev v vodonosniku, med katere prištevamo tudi poznavanje hidrokemijskih procesov, ki določajo naravno hidrokemijsko ozadje podzemne vode. V tem okviru so rezultati projekta podlaga za določitev reprezentativnosti posameznih objektov monitoringa, kakor tudi pri interpretaciji rezultatov monitoringa. Na osnovi rezultatov projekta je sedaj možna mnogo bolj zanesljiva ocena, ali določene kemijske komponente podzemne vode (npr. železo, mangan, nitrati, amonij ipd.) izhajajo iz vodonosnika smega ali pa so antropogenega izvora. Poseben pomen rezultatov projekta vidimo tudi na področju načrtovanja zaščitnih ukrepov za vire pitne vode. V Sloveniji predstavljajo podzemne vode izrazito prevladujoč vir pitne vode za oskrbo prebivalstva, zato je njihova učinkovita zaščita zelo pomembna. Običajni sistem zaščite vodnih virov predstavljajo vodovarstvena območja. Ker je kemizem podzemnih vod izrazito povezan z geološkimi, hidrogeološkimi ter geografskimi značilnostmi napajalnih območij vodonosnikov, bodo rezultati projekta neposredno uporabni tudi pri načrtovanju vodovarstvenih območij posameznih virov pitne vode. Še posebej bodo rezultati raziskave lahko dobra osnova pri oblikovanju zaščitnih ukrepov na kmetijskih zemljiščih, iz katerih se napaja podtalnica, ki je pomembna za vodooskrbo. Rezultati bodo lahko tudi v pomoč pri dolgoročnih odločitvah o vlaganju v programe ukrepov varstva okolja in dolgoročne usmeritve na področju kmetijstva in rabe prostora na vodovarstvenih področjih. Projekt je posredoval zelo koristne informacije tudi za pripravo nacionalnega Načrta upravljanja z vodami. Na osnovi meritev starosti podzemnih vod ter stopnje obnavljanja vodonosnikov je možno izdelati ocene hitrosti učinkovanja bodočih sanacijskih ukrepov na izboljšanje kemijskih parametrov podzemnih vod. V zelo dinamičnih vodonosnikih bodo učinki ukrepov dokaj hitri, medtem ko je pri slabopretočnih vodonosnikih z večjo starostjo podzemne vode potrebno računati z mnogo dolgoročnejšimi učinki sanacijskih ukrepov. V Sloveniji poseben problem predstavlja onesnaženje podzemne vode z nitrati. Zaradi tega je bila v projektu posebna pozornost posvečena temu kontaminantu, tako glede njegovih naravnih ozadij kot tudi antropogenih vplivov na podzemno vodo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno