Projekti / Programi
Vpliv smučišč na biotsko in hidrološko funkcijo tal ter razvoj modelov trajne večnamenske rabe prostora ob zgornji gozdni meji na Krvav
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.01.00 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B430 |
Biomedicinske vede |
Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija |
Trajnostna raba, smučišče, erozija, biotska pestrost, vegetacija, vodno-zračne lastnosti tal, korenine, mikoriza, biotehnični ukrepi, prostorski modeli razvoja
Raziskovalci (24)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
29875 |
Marko Bajc |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2009 - 2011 |
280 |
2. |
28856 |
dr. Gabrielle I. Deckmyn |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
48 |
3. |
24416 |
dr. Klemen Eler |
Biologija |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
307 |
4. |
15492 |
dr. Andreja Ferreira |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
214 |
5. |
21242 |
dr. Tine Grebenc |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
490 |
6. |
06470 |
dr. David Hladnik |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
251 |
7. |
28855 |
Melita Hrenko |
|
Tehnični sodelavec |
2010 - 2011 |
0 |
8. |
17332 |
Jana Janša |
|
Tehnični sodelavec |
2010 - 2011 |
5 |
9. |
07948 |
dr. Dušan Jurc |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2008 - 2009 |
669 |
10. |
27605 |
dr. Milan Kobal |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Mladi raziskovalec |
2008 - 2011 |
350 |
11. |
05093 |
dr. Marko Kovač |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2008 - 2009 |
357 |
12. |
07127 |
dr. Hojka Kraigher |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
2008 - 2011 |
1.332 |
13. |
19721 |
dr. Gal Kušar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
174 |
14. |
15108 |
dr. Lado Kutnar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
803 |
15. |
29237 |
dr. Boštjan Mali |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Mladi raziskovalec |
2008 - 2011 |
200 |
16. |
10024 |
dr. Marina Pintar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
842 |
17. |
11619 |
mag. Robert Robek |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
292 |
18. |
10264 |
dr. Primož Simončič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
702 |
19. |
27789 |
Iztok Sinjur |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2011 |
291 |
20. |
32771 |
dr. Ines Štraus |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2010 |
52 |
21. |
02492 |
Mihej Urbančič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2009 |
252 |
22. |
28224 |
dr. Andrej Verlič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2010 - 2011 |
158 |
23. |
22592 |
dr. Urša Vilhar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
420 |
24. |
21137 |
Daniel Žlindra |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
170 |
Organizacije (2)
Povzetek
Visokogorska smučišča vplivajo na ekosistem tal in pritalno vegetacijo. Kljub temu, da se tega problema v Sloveniji zavedamo že dlje časa, na tem področju pri nas še ni bilo poglobljenih raziskav. Objekt raziskave bo smučišče RTC Krvavec. Kot eno izmed najbolj obremenjenih slovenskih smučišč je zanimivo tudi zaradi večnamenske rabe zemljišč. V zimskem času predstavlja največjo obremenitev za tla in vegetacijo smučarska dejavnost, ki združuje različne z njo povezane vplive. Med pomembnejšimi vplivi so smučanje, teptanje snega ter umetno zasneževanje. Bolj pomembni vplivi, ki se kažejo v poletni sezoni, pa so paša, gorski turizem in melioracija smučišč. V raziskavo bomo vključili analize tal, vegetacije in prostora. Pri raziskavi tal bomo opravili analizo talne raztopine, kvantitativnih vzorcev, stabilnosti strukturnega agregata, vsebnosti vlage v tleh. Z odvzemom vzorcev tal bomo naredili še natančnejšo analizo korenin in mikorize. Na smučišču želimo opraviti tudi dosledno raziskavo vegetacije, saj je ta pomemben kompleksni indikator stanja določenega okolja. Analizirali bomo glavne vegetacijske gradiente, razmerja med rastlinskimi vrstami in drugimi organizmi (npr. mikorizne glive) ter z drugimi parametri okolja (npr. talne razmere, vlažnost, erozija itd.). Na osnovi popisov, ki jih bomo opravili dvakrat do trikrat v vegetacijski sezoni, bomo ovrednotili vrstno pestrost in različne indekse pestrosti (npr. Shannon, Simpson). V ta namen bomo za raziskavo tal in vegetacije glede na intenziteto človekovega vpliva izbrali nekaj stratumov (4-5). Znotraj teh stratumov bomo postavili nekaj (4-5) manjših vzorčnih ploskev velikosti 2x2 m. Nadalje, naredili bomo tudi analizo dosedanjega razvoja območja na osnovi stereofotogrametrične interpretacije letalskih posnetkov s stereoploterjem DIAP iz različnih časovnih obdobij. Iz rezultatov naštetih analiz bomo končno lahko oblikovali model prostorskega razvoja smučišč, oblikovali scenarije in jih ovrednotili z vidika vplivov na okolje.
Pomen za razvoj znanosti
Z opravljenimi raziskavami prispevamo k vedenju o dinamiki spreminjanja vodnega statusa v ekološko občutljivem okolju visokogorskih smučišč. Dober vodni status tal je osnova za razvoj vegetacije, ki ima v razmerah visokogorskih smučišč tudi funkcijo varovanja tal pred erozijo in vpliva na oblikovanje celotnega hidrološkega kroga.
Na osnovi grobega fitocenološkega popisa smo dobili vpogled v sestavo in strukturo rastlinskih združb na ožjem območju smučišča. Vegetacija je ena od osnovnih sestavin ekosistemov, uporabna kot bioindikator stanja in sprememb v okolju. Igra pomembno vlogo pri kroženju hranil in vode in vzajemno učinkuje z drugimi življenjskimi komponentami. Z analizami vegetacije prispevamo k ugotovitvam o stanju ohranjenosti oz. degradiranosti različnih rastišč oz. ekosistemov na območju smučišč. Z analizami simbiontskih gliv v koreninah alpske velese (Dryas octopetala) smo prvič v Sloveniji ugotovili prisotnost tipov ektomikorize, hkrati pa prvič ugotovili tudi prisotnost drugih endosimbiontskih gliv v koreninah te vrste.
Raziskave vplivov smučišč na naravne ekosisteme ob zgornji gozdni meji niso redke le pri nas, temveč tudi v svetu. Smučišča in z njimi povezane dejavnosti lahko v večji meri vpliva na strukturo tal, vodni status ter rast rastlin. Te so še posebej pomembne z vidika varovanja tal. Spremenjena raba tal za namene smučanja ali pašništva lahko posledično vpliva na povečano erozijo ter kvaliteto talne vode.
Raziskava obravnava vplive različno grajenih smučarskih prog na naravne ekosisteme. Z
različnimi analizami preučevanja tal in vegetacije ugotavljamo, da se z jakostjo poseganja v tla vodni režim, kakor tudi stabilnost tal in vrstna pestrost in število rastlin načelno slabša oziroma zmanjšuje. Korelacije med stabilnostjo agregatov v tleh in preučevanimi talnimi parametri kažejo, da imata tekstura in pH večji vpliv kot pa podzemna biomasa vegetacije. S tem prispevamo k razumevanju procesov v tleh pri oblikovanju talnih agregatov v degradiranih visokogorskih ekosistemih, kjer so tovrstne raziskave še vedno zelo redke.
Domnevamo, da je izboljšan vodni status na najbolj degradirani progi posledica ograjene
ploskve zaradi česar je bila onemogočena paša in s tem povečana akumulacija organske snovi v tleh. Rezultati kemijskih analiz talne vode izkazujejo dokaj normalne vrednosti nitratov in nitritov, s čimer prispevamo k razumevanju vpliva paše na kvaliteto vode v tleh.
Na osnovi detajlnega vegetacijskega popisa smo ugotovili večjo vrstno pestrost rastlin na ohranjenih površinah v primerjavi z grajenimi progami, odstranjeno grmovje na pašnih
površinah pa domnevno vpliva na večjo vrstno pestrost rastlin. S tem prispevamo k
ugotovitvam o vplivu različnega nastanka smučišč oziroma o stanju ohranjenosti vegetacije na pašnih površinah.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava prispeva k celoviti obravnavi vplivov smučišč ne samo na tla in vegetacijo, temveč tudi na kvaliteto vode. Ta se s širšega vodozbirnega območja steka v zajetja pitne vode, ki se nahajajo pod vznožjem hribovja. Del smučišča je tudi kategoriziran kot vodovarstveno območje. Raziskava do tega trenutka ni pokazala na povišane koncentracije nitratov, ki bi lahko potencialno vplivali na neoporečnost vode v tem delu regije. Voda v tleh v ranljivih območjih visokogorskih smučišč močno vpliva na ostale dejavnike v prostoru (npr. vegetacija) in s tem posredno postavlja tudi pogoje za gospodarjenje s tem prostorom izven sezone smučanja.
Z raziskavami vpliva korenin in proučevane pestrosti mikorize pri alpski velesi prispevamo k razvoju biotehničnih metod za ozelenjevanje kritičnih žarišč, ki se lahko pojavijo zaradi erozijskega delovanja. Varstvo tal pred erozijo in prekomernim izkoriščanjem je tako Slovenija, kot tudi EU, postavila na prioritetno lestvico v svojih strategijah na področju varstva okolja.
Štetje prometa in obiskovalcev nam je poleg podatkov o številu prepeljanih potnikov s kabinsko žičnico dalo jasno sliko o obremenjenosti Krvavca v poletni turistični sezoni. Z anketo pa smo pridobili mnenja dveh pomembnih skupin deležnikov o prostorski problematiki Krvavca, ki je bogat vir informacij za upravljalce prostora in ki ga pri načrtovanju kakršnihkoli posegov v prostor ne bi smeli prezreti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si