Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Vpliv smučišč na biotsko in hidrološko funkcijo tal ter razvoj modelov trajne večnamenske rabe prostora ob zgornji gozdni meji na Krvav

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.00  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo   

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 
Ključne besede
Trajnostna raba, smučišče, erozija, biotska pestrost, vegetacija, vodno-zračne lastnosti tal, korenine, mikoriza, biotehnični ukrepi, prostorski modeli razvoja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (24)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29875  Marko Bajc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2011  273 
2.  28856  dr. Gabrielle I. Deckmyn  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2008 - 2011  48 
3.  24416  dr. Klemen Eler  Biologija  Raziskovalec  2008 - 2011  281 
4.  15492  dr. Andreja Ferreira  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2008 - 2011  193 
5.  21242  dr. Tine Grebenc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2008 - 2011  456 
6.  06470  dr. David Hladnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2008 - 2011  249 
7.  28855  Melita Hrenko    Tehnični sodelavec  2010 - 2011 
8.  17332  Jana Janša    Tehnični sodelavec  2010 - 2011 
9.  07948  dr. Dušan Jurc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2008 - 2009  669 
10.  27605  dr. Milan Kobal  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2008 - 2011  338 
11.  05093  dr. Marko Kovač  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2008 - 2009  351 
12.  07127  dr. Hojka Kraigher  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja projekta  2008 - 2011  1.297 
13.  19721  dr. Gal Kušar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2008 - 2011  155 
14.  15108  dr. Lado Kutnar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2008 - 2011  768 
15.  29237  dr. Boštjan Mali  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2008 - 2011  174 
16.  10024  dr. Marina Pintar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2008 - 2011  810 
17.  11619  mag. Robert Robek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2008 - 2011  292 
18.  10264  dr. Primož Simončič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2008 - 2011  680 
19.  27789  Iztok Sinjur    Tehnični sodelavec  2009 - 2011  290 
20.  32771  dr. Ines Štraus  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2010  51 
21.  02492  Mihej Urbančič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009  252 
22.  28224  dr. Andrej Verlič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2010 - 2011  132 
23.  22592  dr. Urša Vilhar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2008 - 2011  398 
24.  21137  Daniel Žlindra  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2008 - 2011  159 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.766 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.121 
Povzetek
Visokogorska smučišča vplivajo na ekosistem tal in pritalno vegetacijo. Kljub temu, da se tega problema v Sloveniji zavedamo že dlje časa, na tem področju pri nas še ni bilo poglobljenih raziskav. Objekt raziskave bo smučišče RTC Krvavec. Kot eno izmed najbolj obremenjenih slovenskih smučišč je zanimivo tudi zaradi večnamenske rabe zemljišč. V zimskem času predstavlja največjo obremenitev za tla in vegetacijo smučarska dejavnost, ki združuje različne z njo povezane vplive. Med pomembnejšimi vplivi so smučanje, teptanje snega ter umetno zasneževanje. Bolj pomembni vplivi, ki se kažejo v poletni sezoni, pa so paša, gorski turizem in melioracija smučišč. V raziskavo bomo vključili analize tal, vegetacije in prostora. Pri raziskavi tal bomo opravili analizo talne raztopine, kvantitativnih vzorcev, stabilnosti strukturnega agregata, vsebnosti vlage v tleh. Z odvzemom vzorcev tal bomo naredili še natančnejšo analizo korenin in mikorize. Na smučišču želimo opraviti tudi dosledno raziskavo vegetacije, saj je ta pomemben kompleksni indikator stanja določenega okolja. Analizirali bomo glavne vegetacijske gradiente, razmerja med rastlinskimi vrstami in drugimi organizmi (npr. mikorizne glive) ter z drugimi parametri okolja (npr. talne razmere, vlažnost, erozija itd.). Na osnovi popisov, ki jih bomo opravili dvakrat do trikrat v vegetacijski sezoni, bomo ovrednotili vrstno pestrost in različne indekse pestrosti (npr. Shannon, Simpson). V ta namen bomo za raziskavo tal in vegetacije glede na intenziteto človekovega vpliva izbrali nekaj stratumov (4-5). Znotraj teh stratumov bomo postavili nekaj (4-5) manjših vzorčnih ploskev velikosti 2x2 m. Nadalje, naredili bomo tudi analizo dosedanjega razvoja območja na osnovi stereofotogrametrične interpretacije letalskih posnetkov s stereoploterjem DIAP iz različnih časovnih obdobij. Iz rezultatov naštetih analiz bomo končno lahko oblikovali model prostorskega razvoja smučišč, oblikovali scenarije in jih ovrednotili z vidika vplivov na okolje.
Pomen za razvoj znanosti
Z opravljenimi raziskavami prispevamo k vedenju o dinamiki spreminjanja vodnega statusa v ekološko občutljivem okolju visokogorskih smučišč. Dober vodni status tal je osnova za razvoj vegetacije, ki ima v razmerah visokogorskih smučišč tudi funkcijo varovanja tal pred erozijo in vpliva na oblikovanje celotnega hidrološkega kroga. Na osnovi grobega fitocenološkega popisa smo dobili vpogled v sestavo in strukturo rastlinskih združb na ožjem območju smučišča. Vegetacija je ena od osnovnih sestavin ekosistemov, uporabna kot bioindikator stanja in sprememb v okolju. Igra pomembno vlogo pri kroženju hranil in vode in vzajemno učinkuje z drugimi življenjskimi komponentami. Z analizami vegetacije prispevamo k ugotovitvam o stanju ohranjenosti oz. degradiranosti različnih rastišč oz. ekosistemov na območju smučišč. Z analizami simbiontskih gliv v koreninah alpske velese (Dryas octopetala) smo prvič v Sloveniji ugotovili prisotnost tipov ektomikorize, hkrati pa prvič ugotovili tudi prisotnost drugih endosimbiontskih gliv v koreninah te vrste. Raziskave vplivov smučišč na naravne ekosisteme ob zgornji gozdni meji niso redke le pri nas, temveč tudi v svetu. Smučišča in z njimi povezane dejavnosti lahko v večji meri vpliva na strukturo tal, vodni status ter rast rastlin. Te so še posebej pomembne z vidika varovanja tal. Spremenjena raba tal za namene smučanja ali pašništva lahko posledično vpliva na povečano erozijo ter kvaliteto talne vode. Raziskava obravnava vplive različno grajenih smučarskih prog na naravne ekosisteme. Z različnimi analizami preučevanja tal in vegetacije ugotavljamo, da se z jakostjo poseganja v tla vodni režim, kakor tudi stabilnost tal in vrstna pestrost in število rastlin načelno slabša oziroma zmanjšuje. Korelacije med stabilnostjo agregatov v tleh in preučevanimi talnimi parametri kažejo, da imata tekstura in pH večji vpliv kot pa podzemna biomasa vegetacije. S tem prispevamo k razumevanju procesov v tleh pri oblikovanju talnih agregatov v degradiranih visokogorskih ekosistemih, kjer so tovrstne raziskave še vedno zelo redke. Domnevamo, da je izboljšan vodni status na najbolj degradirani progi posledica ograjene ploskve zaradi česar je bila onemogočena paša in s tem povečana akumulacija organske snovi v tleh. Rezultati kemijskih analiz talne vode izkazujejo dokaj normalne vrednosti nitratov in nitritov, s čimer prispevamo k razumevanju vpliva paše na kvaliteto vode v tleh. Na osnovi detajlnega vegetacijskega popisa smo ugotovili večjo vrstno pestrost rastlin na ohranjenih površinah v primerjavi z grajenimi progami, odstranjeno grmovje na pašnih površinah pa domnevno vpliva na večjo vrstno pestrost rastlin. S tem prispevamo k ugotovitvam o vplivu različnega nastanka smučišč oziroma o stanju ohranjenosti vegetacije na pašnih površinah.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava prispeva k celoviti obravnavi vplivov smučišč ne samo na tla in vegetacijo, temveč tudi na kvaliteto vode. Ta se s širšega vodozbirnega območja steka v zajetja pitne vode, ki se nahajajo pod vznožjem hribovja. Del smučišča je tudi kategoriziran kot vodovarstveno območje. Raziskava do tega trenutka ni pokazala na povišane koncentracije nitratov, ki bi lahko potencialno vplivali na neoporečnost vode v tem delu regije. Voda v tleh v ranljivih območjih visokogorskih smučišč močno vpliva na ostale dejavnike v prostoru (npr. vegetacija) in s tem posredno postavlja tudi pogoje za gospodarjenje s tem prostorom izven sezone smučanja. Z raziskavami vpliva korenin in proučevane pestrosti mikorize pri alpski velesi prispevamo k razvoju biotehničnih metod za ozelenjevanje kritičnih žarišč, ki se lahko pojavijo zaradi erozijskega delovanja. Varstvo tal pred erozijo in prekomernim izkoriščanjem je tako Slovenija, kot tudi EU, postavila na prioritetno lestvico v svojih strategijah na področju varstva okolja. Štetje prometa in obiskovalcev nam je poleg podatkov o številu prepeljanih potnikov s kabinsko žičnico dalo jasno sliko o obremenjenosti Krvavca v poletni turistični sezoni. Z anketo pa smo pridobili mnenja dveh pomembnih skupin deležnikov o prostorski problematiki Krvavca, ki je bogat vir informacij za upravljalce prostora in ki ga pri načrtovanju kakršnihkoli posegov v prostor ne bi smeli prezreti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno