Projekti / Programi
Slovenski jezikovni vplivi na italijansko tržaško narečje
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.01 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
Raziskovanje posameznih jezikov |
| Koda |
Veda |
Področje |
| H350 |
Humanistične vede |
Jezikoslovje |
italijansko tržaško narečje, slovenska interferenca, glosar tržaškoitalijanskih slovenizmov
Raziskovalci (6)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
27825 |
dr. Ana Beguš |
Jezikoslovje |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
98 |
| 2. |
20820 |
dr. Rada Cossutta |
Jezikoslovje |
Vodja |
2008 - 2011 |
139 |
| 3. |
11607 |
dr. Lucija Čok |
Jezikoslovje |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
450 |
| 4. |
18478 |
dr. Goran Filipi |
Jezikoslovje |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
252 |
| 5. |
17863 |
dr. Vesna Mikolič |
Jezikoslovje |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
569 |
| 6. |
24441 |
dr. Janja Žmavc |
Jezikoslovje |
Raziskovalec |
2008 |
317 |
Organizacije (1)
Povzetek
Projekt obravnava proces interference na stičišču romanskega in slovanskega sveta, in sicer primere slovenizmov, ki so izpričani v italijanskem tržaškem narečju. Ta pojav na omenjenem območju so obravnavali številni avtorji, vendar so se v glavnem vsi pretežno ukvarjali z romanskimi izposojenkami v slovanskih govorih. Smer, ki jo predlagamo, je dejansko skoraj neraziskana. Danes je to vprašanje še toliko bolj aktualno, ker so medsebojni stiki postali del tržaške stvarnosti, zlasti po nedavnem vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Poleg tega besedišče, ki ga nameravamo raziskati, izginja zaradi vse bolj radikalnih sprememb načina življenja in popolne globalizacije, zaradi česar ga že čez nekaj let ne bo več moč zaslediti. Cilj raziskave je prek natančne glasoslovne, oblikoslovne, leksikalne in etimološke razčlembe dokazati, da vpliv slovenskih idiomov na italijansko tržaščino ni zanemarljiv, v nasprotju s prevladujočim mnenjem, da interference na tem področju potekajo samo v obratni smeri.
Gradivo bomo zbrali bodisi s terenskimi raziskavami bodisi s podatki, ki jih bomo izluščili iz že obstoječih tržaških narečnih slovarjev, in tako sestavili glosar tržaškoitalijanskih slovenizmov. Projekt bo nato obravnaval različne kategorije slovenskih izposojenk: slovenske izposojenke, ki pripadajo občeslovanskemu leksikalmenu fondu; slovenske izposojenke, ki so po izvoru germanizmi; slovenske izposojenke, ki so po izvoru latinizmi ali romanizmi; slovenske izposojenke, ki izhajajo iz drugih jezikov.To besedje prodira v italijanski tržaški dialekt po različnih poteh, ki jih bo osvetlila raziskava: prek "splošne"slovenščine (besede, ki so enake v standardni slovenščini in narečju); prek narečne slovenščine; prek knjižne slovenščine. Raziskava bo osredinjena tudi na rabo tržaškoitalijanskih slovenizmov z vidika ekspresivnosti in na prilagajanje besedišča v italijanski tržaščini na vseh jezikovnih ravneh. Opredeljena bodo tudi semantična polja, na katerih so slovenizmi bolj ali manj zastopani, in njihova vitalnost. Celotna raziskava bo pokazala, kako pomembna je razčlemba slovenizmov v tržaškoitalijanskem dialektu glede na koren. Rezultati projekta, usmerjeni v ovrednotenje in ohranjanje slovenske kulturne dediščine na tem področju, bodo dragoceni za slovansko in romansko jezikoslovje. Projekt bomo organizirali in izvedli v okviru Inštituta za jezikoslovne študije UP ZRS Koper, ki pravzaprav temelji na dialektoloških raziskavah že od samega začetka.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt je dragocen za slovansko in romansko jezikoslovje (dialektologijo in sociolingvistiko). S pomočjo zbranega narečnega gradiva in knjižne izdaje glosarja tržaških slovenizmov lahko na novo zarišemo narečno podobo obravnavanega prostora z vidika slovenskih interferenčnih vplivov na italijansko jezikovno stvarnost.
Končni rezultat projekta bo uporaben za različne uporabnike, nedvomno pa bo glosar slovenizmov služil ne samo jezikoslovcem, ampak tudi v izobraževalne namene v okviru jezikoslovnih študijskih programov in v procesu izobraževanja na dvojezičnem območju.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta so bistvenega pomena za slovenski kulturni razvoj, saj so ovrednotili in poudarili pomen jezikovnega prepletanja v tem evropskem kulturnem prostoru ter tako izpostavili primer tisočletnega sobivanja dveh jezikov oziroma narečij, kar je edinstvena priložnost za ovrednotenje in ohranjanje slovenske kulturne dediščine na tem območju, ki je bilo s tega vidika več let zanemarjeno.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
