Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Kroženje snovi v okolju, snovna bilanca in modeliranje okoljskih procesov ter ocena tveganja

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   
1.04.00  Naravoslovje  Kemija   
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   
1.06.00  Naravoslovje  Geologija   

Koda Veda Področje
P305  Naravoslovno-matematične vede  Kemija okolja 

Koda Veda Področje
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
analizna kemija okolja, biološki in geokemijski ciklusi, kemijske zvrsti elementov, organski onesnaževalci, anorganski onesnaževalci, stabilni izotopi, autentičnost prehrane, meroslovje v kemiji, biomonitoring, nevtronska aktivacijska analiza, naravni in umetni radionuklidi, radiokemija, radioekologija, kinetika in mehanizem toplotne razgradnje snovi, modeliranje, ocena tveganja, kontrola kvalitete
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (63)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  29517  dr. Miha Avberšek  Biologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  22 
2.  34426  dr. Ermira Begu  Interdisciplinarne raziskave  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  53 
3.  04328  dr. Ljudmila Benedik  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  379 
4.  32164  dr. Mateja Bezek  Kemija  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  47 
5.  32146  dr. Arne Bratkič  Varstvo okolja  Raziskovalec začetnik  2009 - 2014  58 
6.  28487  dr. Martina Burnik Šturm  Geologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2011  62 
7.  26453  dr. Petra Cuderman  Farmacija  Mladi raziskovalec  2009 - 2010  40 
8.  34431  dr. Marjeta Česen  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  58 
9.  05249  dr. Jadran Faganeli  Varstvo okolja  Raziskovalec  2009 - 2014  577 
10.  19724  Vesna Fajon    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  297 
11.  10582  dr. Ingrid Falnoga  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2014  345 
12.  37461  Lojze Gačnik  Fizika  Mladi raziskovalec  2014  24 
13.  28478  dr. Marinka Gams Petrišič  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  45 
14.  29524  dr. Asta Gregorič  Geologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  186 
15.  12315  dr. Ester Heath  Varstvo okolja  Raziskovalec  2009 - 2014  606 
16.  05027  dr. Milena Horvat  Kemija  Vodja  2009 - 2014  1.895 
17.  30504  dr. Mojca Hrovat  Biologija  Raziskovalec  2014  73 
18.  14082  dr. Radojko Jaćimović  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2014  735 
19.  03310  dr. Zvonka Jeran  Varstvo okolja  Raziskovalec  2009 - 2014  266 
20.  36354  dr. Ana Jerše  Kemija  Mladi raziskovalec  2013 - 2014  63 
21.  21543  dr. Tjaša Kanduč  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2014  489 
22.  34499  dr. Katja Klun  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  115 
23.  25622  dr. David Kocman  Varstvo okolja  Raziskovalec  2009 - 2014  358 
24.  02564  dr. Branko Kontić  Varstvo okolja  Raziskovalec  2009 - 2014  504 
25.  24265  dr. Davor Kontić  Varstvo okolja  Raziskovalec  2009 - 2014  119 
26.  27733  dr. Tina Kosjek  Varstvo okolja  Raziskovalec  2013 - 2014  360 
27.  15814  dr. Jože Kotnik  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2014  388 
28.  33325  dr. Urška Kristan  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2010 - 2014  33 
29.  37475  dr. Ana Kroflič  Kemija  Mladi raziskovalec  2014  39 
30.  10807  dr. Sonja Lojen  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2014  516 
31.  33351  dr. Anže Martinčič Celjar  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2010 - 2014  28 
32.  18287  dr. Darja Mazej  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  380 
33.  30883  dr. Ana Miklavčič Višnjevec  Kemija  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  112 
34.  08314  dr. Radmila Milačič  Varstvo okolja  Raziskovalec  2009 - 2014  804 
35.  26462  dr. Simona Murko  Metabolne in hormonske motnje  Mladi raziskovalec  2009  64 
36.  35471  dr. Petra Novak  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2012 - 2014  15 
37.  33352  dr. Breda Novotnik  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2010 - 2014  29 
38.  30889  dr. Tina Oblak  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  24 
39.  11279  dr. Nives Ogrinc  Varstvo okolja  Raziskovalec  2009 - 2014  1.144 
40.  23577  dr. Andrej Osterc  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2012  44 
41.  35473  dr. Majda Pavlin  Kemija  Mladi raziskovalec  2012 - 2014  128 
42.  34448  dr. Kelly Peeters  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  53 
43.  08946  Silva Perko    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  51 
44.  19896  dr. Urška Repinc  Kemija  Raziskovalec  2009  119 
45.  15728  Janja Smrke    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  33 
46.  30063  dr. Janja Snoj Tratnik  Varstvo okolja  Tehnični sodelavec  2009 - 2014  295 
47.  01873  dr. Vekoslava Stibilj  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  687 
48.  19822  Barbara Svetek    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  89 
49.  18359  dr. Janez Ščančar  Varstvo okolja  Raziskovalec  2009 - 2014  679 
50.  01411  dr. Zdenka Šlejkovec  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  240 
51.  33332  dr. Samo Tamše  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2010 - 2014  26 
52.  08296  dr. Mihael Jožef Toman  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  631 
53.  08597  Zdenka Trkov    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  76 
54.  28489  dr. Mitja Vahčič  Varstvo okolja  Raziskovalec  2009 - 2012  43 
55.  10968  dr. Janja Vaupotič  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  604 
56.  36350  dr. Janja Vidmar  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2013 - 2014  139 
57.  18290  dr. Polona Vreča  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2014  702 
58.  30892  dr. Saša Zavadlav  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  50 
59.  30893  dr. Andreja Zelenik Pevec  Farmacija  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  14 
60.  25667  dr. Tea Zuliani  Varstvo okolja  Raziskovalec  2009 - 2014  318 
61.  15729  Stojan Žigon    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  317 
62.  37489  dr. Igor Živković  Kemija  Mladi raziskovalec  2014  125 
63.  26472  dr. Suzana Žižek  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2009  86 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0105  Nacionalni inštitut za biologijo  Ljubljana  5055784  13.392 
2.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  91.408 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.962 
Povzetek
"Kroženje snovi v okolju" obsega dejavnost analizne kemije okolja, bioloških in geokemijskih ciklov ter radiokemije in radioekologije. Analizna kemija okolja ter biološke analize obsegajo postopke za pridobitev trenutne informacije o stanju/vsebnosti določene snovi v izbrani okoljski sestavini (gre za informacije v določenem časovnem preseku, ki pa se lahko poljubno pogosto zbirajo, da dobimo časovne serije), zato lahko tolmačimo, da s pomočjo sistema analitike zasledujemo del kroženja snovi v okolju, določamo stanja oziroma izvajamo nadzor - monitoring. Snov, o kateri govorimo, je lahko naravno prisotna ali umetno vnešena v okolje. Če k tem aktivnostim dodamo "snovne bilance", pridemo do bolj inženirskih in tehnoloških vidikov analitike. "Modeliranje okoljskih procesov ter ocena tveganja" pa kot interdisciplinarni orodji prispevata k povezovanju naravoslovnih znanj s politiko okolja, vrednotenjem in družbenimi cilji. Cilj programa je doseči usposobljenost in kar največjo percepcijsko širino raziskovalcev pri spoznavanju in obravnavi okolja. To bo omogočilo njihovo učinkovito udeležbo pri iskanju najboljših smeri družbenega razvoja ter kakovosti življenja. Rezultati raziskav bodo uporabljeni kot podpora za večkriterijsko odločanje o posameznih (alternativnih) okoljsko-varstvenih ukrepih in pri kreiranju okoljske ter gospodarsko razvojne politike.
Pomen za razvoj znanosti
Modeliranje in ocenjevanje sprememb v okolju je vodilna tema varstva okolja v svetu. Skrb za okolje skupaj z oceno socialnih gibanj v prihodnosti ob vitalnem gospodarstvu predstavlja eno od treh ključnih komponent strategije razvoja sleherne razvite države. Da bi utemeljili napovedi sprememb okolja se strokovnjaki poslužujejo različnih znanstvenih metod. Zaenkrat so te v zvezi z dolgoročnejšimi napovedmi še nedodelane oziroma se šele razvijajo, kar je predmet predlaganega programa. Na področju povezovanja okolja in zdravja ostaja imperativ razvoj metod strateškega ocenjevanja zdravstvenih vplivov; ker so prospektivne epidemiološke študije neprimerne za ta namen, bo programska skupina delala na razvoju alternativnih pristopov za napovedovanje zdravstvenih sprememb zaradi prihodnjih okoljskih sprememb, kot so npr. posledice klimatskih sprememb. Pri ocenah toksičnosti in preučevanju kroženja ter transformacije elementov v okolju, je poleg celotne koncentracije potrebno poznati tudi posamezne kemijske zvrsti elementov. Programska skupina je sledila novim svetovnim trendom in pred 20 leti med prvimi v Sloveniji začela razvijati analizne postopke za speciacijo elementov. Na tem področju se uvršča v sam svetovni vrh, kar kažejo tudi članki v literaturi, citiranost del in sodelovanje v mednarodnih projektih. Za učinkovito načrtovanje in-situ remediacije onesnaženih področij, so izrednega pomena raziskave na laboratorijskem nivoju (in vitro in ex-situ), kjer določimo potencial biološke razgradnje. Učinkovitost razgradnje lahko pospešimo na več načinov (z dodatkom specifičnih mikroorganizmov, z dodatkom mikroelementov, s povečanjem biološke razpoložljivosti organskih spojin, z indukcijo encimov) in je treba uspešnost posameznih postopkov preizkusiti za vsak določen sistem (v reaktorjih, na pilotnih čistilnih napravah in na samem mestu onesnaženja). S kompleksnim reševanjem specifičnih problemov v okolju in s preučevanjem bioloških sistemov smo prispevali k vrhunskim raziskavam v svetu. Raziskave odzivnosti naravnega vodnega kroga, biogeokemijskih ciklov in snovnih tokov hranil na antropogene vplive in naravnih okoljskih arhivov smo neposredno doprinesli k napredku temeljnih interdisciplinarnih znanosti o okolju – geologije, hidrologije, biogeokemije, ekologije gozda, analizne kemije okolja. in k uporabnim raziskavam (okolje, zdrava, varna in sledljiva hrana). Vsa našteta področj raziskav se tudi prekrivajo z vsebinskimi prioritetami in prepoznanimi družbenimi, okoljskimi in tržnimi izzivi, ki jih definira Strategija pametne specializacije 2014-2020. Poseben doprinos k zakladnici znanja predstavlja vpeljava in kritična evaluacija možnosti uporabe kombinacije geokemijskih in biomarkerjev okoljskih sprememb v različnih časovnih in prostorskih merilih. Programska skupina se je s pridobljenim znanjem v še večji meri kot do zdaj lahko integrirala v evropski in svetovni raziskovalni prostor. Z novimi metodami na področju izotopske geokemije smo določili izvore posameznih komponent (morski, kopenski, antropogeni), kar predstavlja novost ne samo v Sloveniji temveč tudi v svetovnem merilu. V okviru programske skupine smo povezali razvoj temeljnih raziskovalnih področij t.j. razvoj novih analiznih postopkov za določanje organskih onesnažil v vzorcih iz okolja in postopkov za spremljanje strukture mikrobnih združb v bioloških čistilnih napravah in preučevanje strupenosti. Predlagani interdisciplinarni pristop je povezal raziskave na področju kemije in biologije in doprinesel k celostnemu razumevanju vpliva organskih onesnažil na okolje. Poudarek raziskav s področja jedrske kemije je v zadnjih letih prav na razvoju metod za določitev nizkih vsebnosti naravnih in umetnih radionuklidov v hrani in pitni vodi ter na določanju sledov elementov v različnih vzorcih.
Pomen za razvoj Slovenije
Strategija pametne specializacije navaja kot osnovni instrument za doseganje strateških ciljev spodbujanje konkurenčnosti, prilagodljivosti in inovativnosti celotne družbe, s čimer bo Slovenija dosegla večjo kakovost življenja in celovit človekov razvoj. Cilji predlaganega raziskovalnega programa so s Strategijo v celoti usklajeni, saj gradijo bazo temeljnega znanja za trajnostno gospodarjenjem z okoljem, prilagajanje okoljskim spremembam in upravljanje naravne dediščine. Tematika predlaganega programa se prav tako pokriva z eno izmed glavnih prioritet Evropske Unije, t.j. trajnostno upravljanje in gospodarjenje z naravnimi viri, okoljem in razvoj okoljskih tehnologij. Prav tako je pomembna za podporo izdelave in implementacije nacionalne in evropske zakonodaje na področju okolja in varovanja naravne dediščine. Izpostavljamo zlasti naslednja področja: 1 – Vzdržna raba vodnih virov: Slovenija je bogata z vodnim potencialom, fizične spremembe rečnih tokov pa odločilno posegajo v spremembe kroženja snovi, tudi nevarnih in toksičnih. Zato je za razvoj ekološke misli in splošnega prepričanja, da so vodni eksosistemi pomembni naravni energetski potenciali za državo, pomembno opozoriti, na osnovi relevantnih raziskav, na nevarnosti akumulacij, tako starih kot recentnih. Razumevanje prenosa snovi in akumulacije onesnaževal v vodnih organizmih v slovenskem vodnem okolju bo prispeval k kakovosti življenja nasploh. 2 - Nova orodja za nadzor kakovosti okolja: Z uporabo kemijskih, izotopskih in hidrogeokemijskih meritev bomo natančneje raziskali kroženje posameznih elementov in snovi v različnih medijih. 3 – Vrhunske speciacijske analize: Komplementarnost in dobro sodelovanje naše skupine, z vodilnimi mednarodnimi skupinami na področju speciacijske analize, v številnih mednarodnih projektih omogočata hitro medsebojno izmenjavo novih odkritij in njihovo integracijo v kompleksne, mednarodne, interdisciplinarne okoljske in biološke študije. 4 – Nova organska onesnažila: Prisotnost novih organskih onesnažil v vodah, je v zadnjem času pogosto predmet raziskav, tovrstne raziskave v Sloveniji pa so še vedno redke. 5 – Senzorske tehnologije: Pri razvoju sensorskih sistemov bomo sodelovali s vrhunskimi malimi in srednje velikimi podjetji ter mednarodnimi partnerji iz Norveške, Italije in Rusije. Interdisciplinarno in med-sektorsko raziskovalno okolje v katerega bodo vključeni mladi raziskovalci bo omogočilo enkratne priložnosti za prenos rezultatov bazičnih raziskav v prakso hkrati pa bo zagotovilo odlično podlago za razvoj kariere mladih raziskovalcev. Nadalje, tematika je časovno relevantna zaradi prioritet, ki jih postavlja okvirni program EU, ki se nanaša na okolje in klimatske spremembe, hkrati pa bo omogočil sodelovanje v EU konzorcijih. 6 - Radiokemija/radioekologija: Raziskave s področja določanja naravnih in umetnih radionuklidov alfa spektrometrije in nevtronska aktivacijska analiza se opravljajo v Sloveniji samo v tej raziskovalni skupini. 7 – Konkurenčnost laboratorija preko standardizacije in akreditacije: Vrhunski dosežki na področju analizne kemije okolja bodo temelj za vključitev v Evropske meroslovne projekte EMRP, kar bo omogočalo prenos znanja v slovenski meroslovni prostor. 8 – Varnost in sledljivost hrane: Meritve izotopske sestave vodika, ogljika, kisika in dušika v živilih z IRMS pri določanju avtentičnosti in geografskega porekla prehrambenih produktov, kot so mleko, rastlinski proizvodi, med itd. Z izdelavo baze podatkov izotopske sestave slovenskih vin in mleka bo mogoče zaščititi kakovost in pristnost (avtentičnost), zaščititi potrošnika in zaščititi dobro ime države proizvajalke. 9 – Izobraževanje: Raziskovalna skupina se je v preteklem obdobju izkazala kot uspešna v procesu izobraževanja diplomantov in mladih raziskovalcev. Izvajali ga bomo v sodelovanju s slovenskimi in tujimi univerzami ter zlasti Mednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno