Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Kroženje snovi v okolju, snovna bilanca in modeliranje okoljskih procesov ter ocena tveganja

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   
1.04.00  Naravoslovje  Kemija   

Koda Veda Področje
P305  Naravoslovno-matematične vede  Kemija okolja 

Koda Veda Področje
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
analizna kemija okolja, modeliranje, okolje in zdravje, snovne bilance, ocena tveganja, okoljske tehnologije, elementi v sledovih, speciacija, nutrienti, radiokemija, radioekologija, stabilni izotopi,
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (55)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  34426  dr. Ermira Begu  Interdisciplinarne raziskave  Mladi raziskovalec  2015  52 
2.  04328  dr. Ljudmila Benedik  Kemija  Raziskovalec  2015 - 2019  379 
3.  32146  dr. Arne Bratkič  Varstvo okolja  Raziskovalec začetnik  2015  58 
4.  34431  dr. Marjeta Česen  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2015 - 2016  58 
5.  05249  dr. Jadran Faganeli  Varstvo okolja  Raziskovalec  2015 - 2019  574 
6.  19724  Vesna Fajon    Tehnični sodelavec  2015 - 2019  296 
7.  10582  dr. Ingrid Falnoga  Nevrobiologija  Raziskovalec  2015 - 2019  344 
8.  52044  dr. Jan Gačnik  Geologija  Mladi raziskovalec  2018 - 2019  55 
9.  37461  Lojze Gačnik  Fizika  Mladi raziskovalec  2015 - 2018  24 
10.  52125  Tjaša Gornik  Kemija  Tehnični sodelavec  2018 - 2019  25 
11.  12315  dr. Ester Heath  Varstvo okolja  Raziskovalec  2015 - 2019  603 
12.  05027  dr. Milena Horvat  Kemija  Vodja  2015 - 2019  1.886 
13.  30504  dr. Mojca Hrovat  Biologija  Raziskovalec  2015 - 2019  73 
14.  14082  dr. Radojko Jaćimović  Fizika  Raziskovalec  2015 - 2019  727 
15.  52126  dr. Marta Jagodic Hudobivnik  Kemija  Tehnični sodelavec  2019  131 
16.  03310  dr. Zvonka Jeran  Varstvo okolja  Raziskovalec  2015 - 2018  266 
17.  36354  dr. Ana Jerše  Kemija  Raziskovalec  2015 - 2017  62 
18.  21543  dr. Tjaša Kanduč  Geologija  Raziskovalec  2015 - 2016  488 
19.  34499  dr. Katja Klun  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2015  114 
20.  25622  dr. David Kocman  Varstvo okolja  Raziskovalec  2015 - 2019  357 
21.  02564  dr. Branko Kontić  Varstvo okolja  Raziskovalec  2015 - 2019  503 
22.  24265  dr. Davor Kontić  Varstvo okolja  Raziskovalec  2015 - 2016  116 
23.  27733  dr. Tina Kosjek  Varstvo okolja  Raziskovalec  2015 - 2019  360 
24.  15814  dr. Jože Kotnik  Geologija  Raziskovalec  2015 - 2019  386 
25.  39144  dr. Ana Kovačič  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2016 - 2019  61 
26.  37475  dr. Ana Kroflič  Kemija  Mladi raziskovalec  2015 - 2017  39 
27.  10807  dr. Sonja Lojen  Geologija  Raziskovalec  2015 - 2019  515 
28.  52052  dr. Katarina Marković  Kemija  Mladi raziskovalec  2018 - 2019  42 
29.  50502  dr. Jasmina Masten Rutar  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2017 - 2019  28 
30.  18287  dr. Darja Mazej  Kemija  Raziskovalec  2015 - 2019  379 
31.  08314  dr. Radmila Milačič  Varstvo okolja  Raziskovalec  2015 - 2019  800 
32.  35471  dr. Petra Novak  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2015 - 2017  15 
33.  53460  dr. Rok Novak  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2019  84 
34.  11279  dr. Nives Ogrinc  Varstvo okolja  Raziskovalec  2015 - 2019  1.137 
35.  35473  dr. Majda Pavlin  Kemija  Mladi raziskovalec  2015 - 2018  126 
36.  34448  dr. Kelly Peeters  Varstvo okolja  Raziskovalec  2015 - 2016  53 
37.  08946  Silva Perko    Tehnični sodelavec  2015  51 
38.  38201  dr. Johanna Amalia Robinson  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2015 - 2019  99 
39.  15728  Janja Smrke    Tehnični sodelavec  2015 - 2016  33 
40.  30063  dr. Janja Snoj Tratnik  Varstvo okolja  Tehnični sodelavec  2015 - 2019  295 
41.  37818  dr. Anja Stajnko  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2015 - 2019  94 
42.  01873  dr. Vekoslava Stibilj  Kemija  Raziskovalec  2015  687 
43.  19822  Barbara Svetek    Tehnični sodelavec  2015 - 2019  88 
44.  18359  dr. Janez Ščančar  Varstvo okolja  Raziskovalec  2015 - 2019  677 
45.  01411  dr. Zdenka Šlejkovec  Kemija  Raziskovalec  2015 - 2019  240 
46.  50272  dr. Žiga Tkalec  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2017 - 2019  33 
47.  08296  dr. Mihael Jožef Toman  Biologija  Raziskovalec  2015 - 2019  630 
48.  08597  Zdenka Trkov    Tehnični sodelavec  2015 - 2019  76 
49.  10968  dr. Janja Vaupotič  Kemija  Raziskovalec  2015 - 2019  604 
50.  36350  dr. Janja Vidmar  Varstvo okolja  Raziskovalec  2015 - 2019  139 
51.  18290  dr. Polona Vreča  Geologija  Raziskovalec  2015 - 2019  699 
52.  25667  dr. Tea Zuliani  Varstvo okolja  Raziskovalec  2015 - 2019  315 
53.  53459  Klara Žagar  Geologija  Mladi raziskovalec  2019  152 
54.  15729  Stojan Žigon    Tehnični sodelavec  2015 - 2019  315 
55.  37489  dr. Igor Živković  Kemija  Raziskovalec  2015 - 2019  120 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0105  Nacionalni inštitut za biologijo  Ljubljana  5055784  13.239 
2.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.600 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.215 
Povzetek
Kroženje snovi v okolju obsega dejavnost analizne kemije okolja, bioloških in geokemijskih ciklov ter radiokemije in radioekologije. Analizna kemija okolja ter biološke analize obsegajo postopke za pridobitev trenutne informacije o stanju/vsebnosti določene snovi v izbrani okoljski sestavini (gre za informacije v določenem časovnem preseku, ki pa se lahko poljubno pogosto zbirajo, da dobimo časovne serije), zato lahko tolmačimo, da s pomočjo sistema analitike zasledujemo delček kroženja snovi v okolju, določamo stanja oziroma izvajamo nadzor - monitoring. Snov, o kateri govorimo, je lahko naravno prisotna ali umetno vnešena v okolje. Ukvarjali se bomo predvsem z naslednjimi skupinami snovi (1) organska onesnažila (npr. ostanki zdravilnih učinkovin in sredstev za osebno nego, hormonski motilci, industrijske kemikalije) (2) anorganska onesnažila (kemijski elementi in njihove zvrsti, izotopsko sestavo, kovinski nanodelci, nutrienti), in (3) naravni in umetni radionuklidi. Če k tem aktivnostim dodamo snovne bilance, pridemo do bolj inženirskih in praktičnih vidikov analitike. Modeliranje okoljskih procesov ter ocena tveganja pa kot interdisciplinarni orodji prispevata k povezovanju naravoslovnih znanj s politiko okolja, vrednotenjem in družbenimi cilji in sovpadata s ključnimi prioritetami na področju raziskav, razvoja in inovacij. Dejavnosti v naslednjem šestletnem obdobju sestavljajo trije tematski sklopi: (1) zdravje, hrana in okolje, (2) okoljsko modeliranje in (3) okoljske tehnologije. Horizontalno pa te tri sklope povezujejo naslednje teme: (1) analizna kemija (radiokemične, določanje specij in izotopske sestave mikrolelementov in hranil, masna spektrometrija, razvoj novih sensorskih sistemov, itd. ), (2) orodja (ocene tveganj, modeliranje, ocenjevanje vplivov na okolje, strateške presoje, analize ranljivosti, privlačnosti in ustreznosti prostora), (3) raziskovanje okoljskih sistemov (zgradba, kakovost, morfologija, sestavine, funkcija, meje) in (4) raziskovanje procesov  (razgradnja, presnove, izmenjave, transport) in (5) vplivov (okoljski, zdravstveni) in (6) izobraževanje. Gre torej za povezano naravoslovno in družbeno razvojne analitike in modeliranja okoljskih procesov ter sprememb v prostoru (npr. modeli nenadnega sproščanja snovi v okolje, transport onesnaževal po vseh komponentah biosfere – snovne bilance, zdravstveni učinki oziroma tveganja za pojav določenih bolezni, sprememba rabe tal-prostora, nadomestitev spornih gospodarskih dejavnosti zaradi prekomernega onesnaževanja ali ogrožanja okolice itd.), ter ugotavljanje veljavnosti oziroma negotovosti teh modelov. Za dosego omenjenih ciljev bomo uporabili že ostoječe metode, posebno pozornost pa bomo namenili tudi razvoju novih analiznih metod in senzorskim tehnologijam. Skupina bo cilje dosegala v močnem povezovanju  s  številnimi raziskovalnimi organizacijami v doma  in tujini, ter  partnerji iz industrije in javnih služb ter zlasti v okviru evropskih projektov.
Pomen za razvoj znanosti
Modeliranje in ocenjevanje sprememb v okolju je vodilna tema varstva okolja v svetu. Skrb za okolje skupaj z oceno socialnih gibanj v prihodnosti ob vitalnem gospodarstvu predstavlja eno od treh ključnih komponent strategije razvoja sleherne razvite države. Da bi utemeljili napovedi sprememb okolja se strokovnjaki poslužujejo različnih znanstvenih metod. Zaenkrat so te v zvezi z dolgoročnejšimi napovedmi še nedodelane oziroma se šele razvijajo, kar je predmet predlčaganega programa. Na področju povezovanja okolja in zdravja ostaja imperativ razvoj metod strateškega ocenjevanja zdravstvenih vplivov; ker so prospektivne epidemiološke študije neprimerne za ta namen, bo programska skupina delala na razvoju alternativnih pristopov za napovedovanje zdravstvenih sprememb zaradi prihodnjih okoljskih sprememb, kot so npr. posledice klimatskih sprememb. Pri ocenah toksičnosti in preučevanju kroženja ter transformacije elementov v okolju, je poleg celotne koncentracije potrebno poznati tudi posamezne kemijske zvrsti elementov. Programska skupina je sledila novim svetovnim trendom in pred 20 leti med prvimi v Sloveniji začela razvijati analizne postopke za speciacijo elementov. Na tem področju se uvršča v sam svetovni vrh, kar kažejo tudi članki v literaturi, citiranost del in sodelovanje v mednarodnih projektih. Bogate laboratorijske izkušnje bomo uporabili tudi v bodoče in tako pomembno prispevali k raziskavam na področju speciacije. Za učinkovito načrtovanje in-situ remediacije onesnaženih področij, so izrednega pomena raziskave na laboratorijskem nivoju (in vitro in ex-situ), kjer določimo potencial biološke razgradnje. Učinkovitost razgradnje lahko pospešimo na več načinov (z dodatkom specifičnih mikroorganizmov, z dodatkom mikroelementov, s povečanjem biološke razpoložljivosti organskih spojin, z indukcijo encimov) in je treba uspešnost posameznih postopkov preizkusiti za vsak določen sistem (v reaktorjih, na pilotnih čistilnih napravah in na samem mestu onesnaženja). S kompleksnim reševanjem specifičnih problemov v okolju in s preučevanjem bioloških sistemov bomo prispevali k vrhunskim raziskavam v svetu. Namen predlaganega programa je boljše poznavanje naravnih procesov, poznavanje kroženja različnih elementov in snovi, ki predstavljajo osnovo za razumevanje globalnih sprememb v okolju. Predlagani program zajema kombinacijo različnih analitskih metod in pristopov, ki bodo prispevali k izdelavi obsežnih baz podatkov in podali znanstvene podlage za razvoj in uvajanje različnih modelov. Poudariti je treba komplementarnost skupine, ki se bo s svojim delom in pridobljenim znanjem, lažje integrirala v Evropski in svetovni prostor. Raziskave odzivnosti naravnega vodnega kroga, biogeokemijskih ciklov in snovnih tokov hranil na antropogene vplive in naravnih okoljskih arhivov bodo neposredno doprinesle k napredku temeljnih interdisciplinarnih znanosti o okolju – geologije, hidrologije, biogeokemije, ekologije gozda, analizne kemije okolja. in k uporabnim raziskavam (okolje, zdrava, varna in sledljiva hrana). Vsa našteta področj raziskav se tudi prekrivajo z vsebinskimi prioritetami in prepoznanimi družbenimi, okoljskimi in tržnimi izzivi, ki jih definira Strategija pametne specializacije 2014-2020. S kombinacijo različnih pristopov, uvedbo novih in že vpeljanih tehnik in modelnimi izračuni bomo dobili boljši vpogled v delovanje naravnih sistemov, bolje definirali sedanje in preteklo stanje, kjer je to potrebno, kar je še zlasti pomembno pri predvidevanju in prilagajanju prihajajočim spremembam v okolju in gospodarjenju z naravnimi resursi ter prostorom. Poseben doprinos k zakladnici znanja predstavlja vpeljava in kritična evaluacija možnosti uporabe kombinacije geokemijskih in biomarkerjev okoljskih sprememb v različnih časovnih in prostorskih merilih. Programska skupina se bo tako s pridobljenim znanjem v še večji meri kot do zdaj lahko integrirala v evropski in svetovni raziskovalni prostor.   Z novimi metodami na področju
Pomen za razvoj Slovenije
Glavni pomen predlaganega raziskovalnega programa za Slovenijo v originalnem prispevku k celovitemu raziskovanju in izobraževanju o okolju, to je v ustvarjanju najvišje usposobljenih kadrov na področju okoljskega zdravja in modeliranja in ocenjevanja sprememb v okolju/prostoru. Poleg tega bo razvojno naravnano raziskovanje dalo oporo za tehnološki, v daljnjo prihodnost orientiran razvoj slovenskega gospodarstva z iskanjem prihajajočih in uvajanjem najboljših razpoložljivih tehnologij. Skrb za okolje skupaj z oceno socialnih gibanj v prihodnosti ob vitalnem gospodarstvu predstavlja eno od treh ključnih komponent strategije razvoja sleherne razvite države. Strategija pametne specializacije navaja kot osnovni instrument za doseganje strateških ciljev spodbujanje konkurenčnosti, prilagodljivosti in inovativnosti celotne družbe, s čimer bo Slovenija dosegla večjo kakovost življenja in celovit človekov razvoj. Cilji predlaganega raziskovalnega programa so s Strategijo v celoti usklajeni, saj gradijo bazo temeljnega znanja za trajnostno gospodarjenjem z okoljem, prilagajanje okoljskim spremembam in upravljanje naravne dediščine. Tematika predlaganega programa se prav tako pokriva z eno izmed glavnih prioritet Evropske Unije, t.j. trajnostno upravljanje in gospodarjenje z naravnimi viri, okoljem in razvoj okoljskih tehnologij. Prav tako je pomembna za podporo izdelave in implementacije nacionalne in evropske zakonodaje na področju okolja in varovanja naravne dediščine. Izpostavljamo zlasti naslednja področja: 1 – Vzdržna raba vodnih virov: Slovenija je bogata z vodnim potencialom, fizične spremembe rečnih tokov pa odločilno posegajo v spremembe kroženja snovi, tudi nevarnih in toksičnih. Zato je za razvoj ekološke misli in splošnega prepričanja, da so vodni eksosistemi pomembni naravni energetski potenciali za državo, pomembno opozoriti, na osnovi relevantnih raziskav, na nevarnosti akumulacij, tako starih kot recentnih. Razumevanje prenosa snovi in akumulacije onesnaževal v vodnih organizmih v slovenskem vodnem okolju bo prispeval k kakovosti življenja nasploh. Predstavljalo pa bo tudi pomemben prispevek k realnejšemu ocenjevanju tveganj in dejanskih vplivov onesnaževal na okolje in zdravje ljudi, kar je pomembno za načrtovanje in izvajanje smiselnega monitoringa. 2 - Nova orodja za nadzor kakovosti okolja: Z uporabo kemijskih, izotopskih in hidrogeokemijskih meritev bomo natančneje raziskali kroženje posameznih elementov in snovi v različnih medijih. Raziskave predstavljajo podlago za načrtovanje sanacijskih ukrepov v evtrofnih in potencialno ogroženih naravnih vodnih okoljih, jezerih, rekah, umetnih akumulacijah, morju in podzemni vodi. S tem bomo pripomogli k izboljšanju kvalitete voda v Sloveniji, kar je tudi ena od glavnih prioritet v EU in izpolnjevanje obveznosti v okviru slovenske in evropske zakonodaje (t.j. WFD). 3 – Vrhunske speciacijske analize: Komplementarnost in dobro sodelovanje naše skupine, z vodilnimi mednarodnimi skupinami na področju speciacijske analize, v številnih mednarodnih projektih omogočata hitro medsebojno izmenjavo novih odkritij in njihovo integracijo v kompleksne, mednarodne, interdisciplinarne okoljske in biološke študije. 4 – Nova organska onesnažila: Prisotnost novih organskih onesnažil v vodah, je v zadnjem času pogosto predmet raziskav, tovrstne raziskave v Sloveniji pa so še vedno redke. Predlagani program zaobjame tematiko interdisciplinarno, zato pričakujemo, da bodo rezultati izsledkov prešli uporabnost institucionalnih mej in bodo vplivali na prihodnje izboljšave zakonodaje na nivoju EU. 5 – Senzorske tehnologije: Pri razvoju sensorskih sistemov bomo sodelovali s vrhunskimi malimi in srednje velikimi podjetji ter mednarodnimi partnerji iz Norveške, Italije in Rusije. Interdisciplinarno in med-sektorsko raziskovalno okolje v katerega bodo vključeni mladi raziskovalci bo omogočilo enkratne priložnosti za prenos rezultatov bazičnih raziskav v prakso hkrati pa bo zagotovilo odlično
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno