Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Raziskave za zagotavljanje varne hrane in zdravja

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   
1.04.00  Naravoslovje  Kemija   
3.01.00  Medicina  Mikrobiologija in imunologija   

Koda Veda Področje
1.06  Naravoslovne vede  Biologija 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (28)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  05085  dr. Franc Bavec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2013  913 
2.  10142  dr. Martina Bavec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2013  1.002 
3.  12470  dr. Andreja Borec  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2010 - 2013  241 
4.  14488  dr. Avrelija Cencič  Biotehnologija  Raziskovalec  2009 - 2012  458 
5.  30175  dr. Walter Chingwaru  Biologija  Tehnični sodelavec  2009 - 2011  62 
6.  33268  dr. Mario Gorenjak  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2010 - 2013  167 
7.  20420  dr. Lidija Gradišnik  Nevrobiologija  Tehnični sodelavec  2009 - 2013  294 
8.  15751  dr. Radovan Hojs  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2009 - 2013  805 
9.  16240  dr. Anton Ivančič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2013  224 
10.  04606  dr. Božidar Krajnčič  Biologija  Raziskovalec  2009  257 
11.  05087  dr. Branko Kramberger  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2012 - 2013  521 
12.  17004  dr. Janja Kristl  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2013  175 
13.  10720  dr. Miran Lakota  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013  361 
14.  23574  dr. Tomaž Langerholc  Biotehnologija  Raziskovalec  2009 - 2013  289 
15.  14096  dr. Gorazd Lešničar  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2009 - 2013  199 
16.  34715  mag. Eneko Madorran Esteiro  Biotehnologija  Tehnični sodelavec  2012  28 
17.  22363  dr. Darja Majkovič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  172 
18.  15681  dr. Bogomir Muršec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2013  333 
19.  20129  dr. Dušica Pahor  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2013  777 
20.  15749  dr. Breda Pečovnik Balon  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2009 - 2013  335 
21.  27890  dr. Maja Prevolnik Povše  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013  259 
22.  19348  dr. Črtomir Rozman  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2013  634 
23.  18035  dr. Pavel Skok  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2013  681 
24.  03154  dr. Metka Slekovec  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2011  62 
25.  01364  dr. Dejan Škorjanc  Biotehnika  Vodja  2009 - 2013  435 
26.  10036  dr. Jernej Turk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2013  429 
27.  28251  dr. Andreja Urbanek Krajnc  Biologija  Raziskovalec  2009  228 
28.  00962  dr. Stanislav Vršič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2013  397 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  9.966 
2.  2334  Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta  Maribor  5089638048  15.940 
Pomen za razvoj znanosti
Z raziskavami smo nadaljevali znanstveno raziskovalno delo na področju razvoja analitskih in novih diagnostičnih testov, metod in tehnologij, ki smo jih učinkovito realizirali. Z razvojem novih prehrambenih formulacij in funkcionalne hrane se je pokazala potreba po razvoju enostavnih laboratorijskih modelov, s katerimi je mogoče testirati primernost, učinkovitost in varnost pred začetkom kliničnih študij na ljudeh. V tem segmentu je naša programska skupina z razvojem novih funkcionalnih modelov črevesja in njihovo validacijo pokazala, da se lahko izognemo uporabi etično spornih in dragih poskusov na živalih. Modeli črevesja, ki so bili pripravljeni iz ne-tumorskega tkiva, so prav tako v marsikaterem segmentu ovrgli dolgoletno dogmo o uporabnosti kancerogenih celičnih linij, saj lahko slednje zaradi drugačnih fizioloških lastnosti podajo napačne rezultate. Fukcionalni modeli črevesja, ki so se začeli razvijati za potrebe projekta EU FP6-Pathogen Combat (2005-2009), so se originalno uporabljali za študije interakcij posameznih patogenih virusov in bakterij z epitelijem ter za izolacijo in karakterizacijo probiotičnih bakterij. V zadnjem poročevalskem obdobju programske skupine smo obstoječe modele nadgradili glede eksperimentalnih postopkov in področij uporabe. Na področju raziskovanja bolezni povezanih z življenjskim stilom, smo na primeru debelosti in povišanega holesterola dokazali, da lahko z uporabo in vitro modelov pravilno izberemo funkcionalna živila kot pomoč pri zmanjševanju tveganja omenjenih sindromov. Pravilna napovedna vrednost modelov se je dodatno pokazala v študijah toksičnosti in biodostopnosti posameznih substanc in onesnaževal v hrani. Z uporabo slikovne pretočne citometrije in celičnih modelov smo uspeli metode testiranja zgodnjih faz toksičnosti in genotoksičnosti posameznih substanc pripraviti za hitro pregledovanje. Zaradi doprinosa in uporabnosti modelov v in vitro toksikologiji sodelujemo kot partner v evropskem projektu FP-7 EcsafeSEAFOOD, v katerem proučujemo toksikologijo še nereguliranih onesnaževal v morski hrani. Rezultati na in vitro celičnih modelih, ki smo jih razvili na Univerzi v Mariboru, so našli mednarodno potrditev v številnih študijah, ki smo jih objavili v revijah z visoko branostjo in citiranostjo, kar je razvidno iz bibliografije programske skupine. Z razvojem novih produktov in s temeljnimi ugotovitvami o njihovem delovanju smo poskušali doprinesti k razvoju znanosti z interdisciplinarnega področja varnosti hrane in zdravja. Prav tako so celični modeli odlično orodje za razvoj znanosti v skladu z direktivami EC, ki predvidevajo postopno ukinitev eksperimentov na živalih in njihovo nadomestitev z alternativnimi metodami. Na ta način smo širili in poglabljali promocijo slovenske znanosti in njenih znanstvenikov v EU in svetu.
Pomen za razvoj Slovenije
Z velikim vključevanjem domačih in tujih dodiplomskih in podiplomskih študentov v raziskovalno delo smo povečali priljubljenost in širili pomen raziskovalnega dela med mladimi ter jih vzpodbujali k njihovi še večji vključenosti v naravoslovje in tehniko. Na ta način se veča tudi ugled slovenskih znanstvenikov in slovenske znanosti v tujini in povečuje število tujih raziskovalcev v slovenskih laboratorijih, kar korenito promovira znanost in njen razvoj. Z veliko vpetostjo v mednarodni prostor se znanstveni dosežki naših znanstvenikov večajo in krepijo tudi v domačem okolju. Ne nazadnje se ta dosežek kaže v večji vključenosti v mednarodne odbore in drugih oblikah priznavanja odličnosti (vabljena predavanja, članstvo v mednarodnih uredniških odborih revij z visokim faktorjem vpliva, članstvo v odborih za podeljevanje najvišjih nagrad za področje znanosti…). Prav tako bodo rezultati predlaganega programa sestavni del prenosa znanja domači agroživilski in farmacevtski industriji, kar bo povečalo njihov ekonomski status in prepoznavnost proizvodov. Z razvojem celičnih modelov predlagani program sledi smernicam EU za zmanjšanje uporabe laboratorijskih živali, ter skrb za dobrobit vzrejanih živali namenjenih prehrani, s čimer dosega enega izmed pomembnejših družbeno-ekonomskih ciljev in visoke stopnje kulturnega (akademskega) razvoja. Z rezultati predlaganih interdiscplinarnih raziskav menimo, da bomo doprinesli k večji kvaliteti življenja ljudi v Sloveniji in ne nazadnje s preventivnimi ukrepi znižali stroške zdravljenja določenih bolezni. Na ekonomskem področju smo dinamično trgovanje regulirano z različnimi ukrepi z občutljivimi agroživilskimi proizvodi spremljali in kvantificirali njihov vpliv. To pa pomembno vpliva in predstavlja tudi bazo za nadaljnje sprejemanje odločitev o določanju in spreminjanju oziroma prilagajanju necarinskih ukrepov, s strani nosilcev trgovinske politike.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno