Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Ekotoksiologija, toksikološka genomika in karcinogeneza

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   
1.05.00  Naravoslovje  Biokemija in molekularna biologija   
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   

Koda Veda Področje
1.06  Naravoslovne vede  Biologija 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (28)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  31249  dr. Ana Bizjak Torkar  Biotehnologija  Raziskovalec  2013  16 
2.  36319  dr. Barbara Breznik  Biologija  Mladi raziskovalec  2013 - 2014  166 
3.  02755  dr. Mihael Bricelj  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2012  226 
4.  29946  dr. Anja Bubik  Varstvo okolja  Raziskovalec  2009 - 2012  90 
5.  28165  dr. Maria Beatriz Duran Alonso  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009  43 
6.  22616  dr. Tina Eleršek  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  260 
7.  09892  dr. Metka Filipič  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  585 
8.  36321  dr. Klara Hercog  Biologija  Mladi raziskovalec  2013 - 2014  35 
9.  25524  dr. Irena Hreljac  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2009  48 
10.  25525  dr. Saša Kenig  Metabolne in hormonske motnje  Mladi raziskovalec  2009  140 
11.  29297  dr. Katja Kološa  Biologija  Tehnični sodelavec  2009 - 2014  39 
12.  07744  dr. Gorazd Kosi  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  359 
13.  07802  dr. Tamara Lah Turnšek  Biologija  Vodja  2009 - 2014  1.020 
14.  21397  dr. Helena Motaln  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  207 
15.  28330  dr. Jana Nunić  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2012  56 
16.  30855  dr. Marko Pezdirc  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2010 - 2013  15 
17.  32098  dr. Neža Podergajs  Farmacija  Raziskovalec  2009 - 2014  21 
18.  27506  dr. Anja Pucer  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2009  33 
19.  20345  dr. Uroš Rajčević  Onkologija  Raziskovalec  2010 - 2011  118 
20.  07736  dr. Bojan Sedmak  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  232 
21.  18348  Karmen Stanič    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  54 
22.  32094  dr. Alja Štern  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  72 
23.  37411  dr. Jana Tomc  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2014  22 
24.  32811  dr. Urška Verbovšek  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2010 - 2014  30 
25.  36629  dr. Mateja Vidic  Biologija  Mladi raziskovalec  2014  12 
26.  32060  dr. Miloš Vittori  Biologija  Raziskovalec  2013 - 2014  136 
27.  10974  dr. Irena Zajc  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  134 
28.  20767  dr. Bojana Žegura  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  340 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0105  Nacionalni inštitut za biologijo  Ljubljana  5055784  13.251 
Pomen za razvoj znanosti
Hitrost globalnih sprememb podnebja postaja boleča realnost, ki vpliva tudi na vodni ekosistem, saj je hitrost prilagajanja posameznih vrst različna. Najbolj učinkovito prilagajanje se izoblikuje skozi selekcijo, zato so organizmi s hitrejšim razmnoževanjem v prednosti, zato lahko pričakujemo upadanje biodiverzitete. S tem je prizadeta samoobnovitvena sposobnost ekosistemov, kar dolgoročno in povratno vpliva na podnebje. Številni pokazatelji kažejo, da bodo globalne spremembe vplivale tudi na večji obseg in strupenost cianobakterijskih cvetenj v evtrofnih površinskih vodnih telesih. Temeljnje raziskave v dinamiki cvetenj, ki se nanašajo na spremembe okoljskih indikatorjev, kakor jih lahko zaznamo z našimi izvirnimi inovativnimi načini merjenja, že revolucionarno spreminjajo to področje raziskav. Ta koncept je bila osnova znanstvene usmeritve Programa, velja tudi za antropogeno onesnaževanje. Kreativne znanstvene rešitve in inovativni pristopi ki so predtavljeni v znanstvenih objavah preteklega Porgrama so orodje, s katerim lahko prispevamo k preventivi pred učinki znanih in novih onesnaževalcev. Toksikogenmske raziskave, ki jih predstavljamo v naših objavah zagotovljajo manjkajoče podatke in doprinašajo novo znanje o molekularnih mehanizmih in učinkih posameznih snovi ter kompleksnih mešanic v našem okolju, S tem znanjem bodo omogočile nove protokole za analizo podatkov za napovedi potencialnih dolgodobnih in zakasnjenih učinkov na življenjske oblike v naravi pri izpostavljenosti nizkim dozam onesnažil. Uporabljene kombinacije tradicionalnih toksikoloških testov z najnovejšimi pristopi "omik" in bioinformatiko so omogočile identifikacijo molekularnih bioloških kazalcev, ki so povezani z mehanizmi delovanja osnovnih bioloških procesov. Na področju regulativne toksikologije, ki temelji na poskusih in znanosti, je to zelo pomembo, predvsem za razvoj novih strategij in metod za presejanje in ocenjevanje velikega števila kemikalij ter njihovih možnih neželenih škodljivih učinkov. Pridobljeni podatki bodo omogočali določanje prednostnih nalog subjektov in končnih točk za opredelitev tveganja za zdravje ljudi in okolja. Raziskave karcinogeneze, ki izvirajo iz zgoraj opisanih neravnotežij, smo osredotočili na razumevanje celičnega izvora raka, kjer postajajo naše raziskave dvojne vloge matičnih celic tako rakavih kot normalnih, prisotnih v tumorju, vedno bolj relevantne. Raziskave teh celic in njihovih interakcij smo usmerili v možnosti odkrivanja novih označevalcev , ki so istočasno lahko tudi tarče zdravljenja- teranostikov in so izrednega pomena za obvladovanje rakavih bolezni. Ovrednotili jih bomo še v novem alternativnem živalskem modelu na ribah, ki smo ga razili tekom tega programskega obdobja, kar naj vodi k prenosu v klinične študije. Posebni znanstveni izziv nam je bil tudi poiskati nove principe delovanja normalnih matičnih celic kot terapevtikov in rakavih matičnih celic kot tarče zdravljenja. Tu smo že pristopili k razvoju nove metodologije – biosenzorsjih orodij, temelječ na oligonukleotidnih aptamerah, ki nudijo boljše rešitve kot do sedaj v klinični onkologiji uporabljena protitelesa.
Pomen za razvoj Slovenije
Program je obravnaval pomembna vprašanja, ki so povezana z družbenimi problemi Slovenije, na primer okolje in zdravje, saj se zaradi vse večjega onesnaženja povečuje pojavnost bolezni, kot so rakava obolenja. Obe vprašanji, tako okolje kot zdravje, sta poudarjeni tudi v EU strategiji za raziskave in inovacije Obzorje 2020. Kot primer naj navedemo, da Slovenija potrebuje vode, ki izkazujejo v skladu z Okvirno vodno direktivo “dobro ekološko stanje”. Mnoge vrste primarnih producentov se uporabljajo kot kazalci kvalitete vode in prav cianobakterije ter alge so ključni elementi za biološko oceno kvalitete površinskih voda. Pogosta cvetenja cianobakterij jasno kažejo moteno dinamiko ekološkega ravnovesja. V toksikologiji kompleksni pristopi sistemske biologije vodijo k oceni tveganja izpostavljenosti za zdravje škodljivim snovem. Z opisanimi raziskavami onesnaženja naravnega in antropogenega izvora si prizadevamo povečati ozaveščenost splošne in politične javnosti, saj je to povezano s predpisi o tveganju za zdravje človeka in okolja in si želimo prispevati k načrtovanju nacionalnih smernic in direktive za usklajeno oceno tveganja. Te so zelo pomembne tudi za preprečevanje raka, kjer bo boljše razumevanje nastanka raka na celičnem in molekularnem nivoju privedlo do razvoja novih ustreznih bioloških kazalcev. V napovedni medicine in klinični onkologiji bo obilica novih bioloških kazalcev, ki smo jih identificirali v naših raziskavah nudila bolj osebnostno zdravljenje bolnikov. Potrjevanje bioloških kazalcev na živalih je ključnega pomena, kjer pa novi trendi stremijo k nadomeščanju dragih poskusov na višjih organizmih z alternativnimi živalskimi modeli, kar je relevantno, glede na omejevanje sredstev z aznanost kot rezultat varčevačnih ukkrepov R Slovenije. Rrazvoj modela na ribah cebricah bo omogočil visoko zmogljivost poskusov po nižji ceni, tako pri toksikološkem in predkliničnem vrednotenju bioloških kazalcev kot novih terapevtskih tarč. To pa ne bo prispevalo samo k izboljšanju splošnega zdravja, temveč tudi k znižanju stroškov “nepotrebnih” terapij, kar bo navsezadnje izboljšalo zdravstveni gospodarski sistem. V EU kot tudi Sloveniji si kot gospodarski izziv prizadevamo krepiti prehod znanja iz raziskav v proizvodnjo. Program ponuja nove ekotehnologije kot so nova robotizirana plovila za nadzor cvetenja cianobakterij. Prav tako predlagamo nove pristope algnih biotehnoloških proizvodov. Iz spoznanj naših raziskav lahko načrtujemo prenos v kliniko, kar je povezano z novimi priložnostmi za biomedicinsko in farmacevtsko industrijo v Sloveniji m, s akrero se že povezujemo in kar lahko vsaj v majhnem deležu prispeva h gospodarski rasti. V tem smislu že j sodelujemo s Centrom odličnosti COBIC pri razvoju aptamer kot bioloških kazalcev in proizvodov za izbiro celic in majhnih molekul, ki se bodo lahko uporabljale v diagnostične in terapevtske namene. Celični modeli za testiranje in raziskave matičnih celic nudijo številne možnosti za uporabo in sodelovanje z družbami, ki se ukvarjajo z regerenativno medicino. Program seveda vključuje tudi širjenje znanja na študente in usposabljanje raziskovalcev, kar je pomembna naložba za gospodarski razvoj države.
Avdiovizualni viri (2)
št. Naslov (s povezavo na video) Dogodek Vir
1. Ekotoksiologija, toksikološka genomika in karcinogeneza  Pro(mo)gram - predstavitveni filmi raziskovalnih programov  Video predstavitev raziskovalnega programa 
2. Analiza in geometrija  Pro(mo)gram - predstavitveni filmi raziskovalnih programov  Video predstavitev raziskovalnega programa 
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno