Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Reaktorska fizika

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.03.00  Tehnika  Energetika   
1.07.00  Naravoslovje  Računalniško intenzivne metode in aplikacije   

Koda Veda Področje
T160  Tehnološke vede  Jedrsko inženirstvo in tehnologija 
P170  Naravoslovno-matematične vede  Računalništvo, numerična analiza, sistemi, kontrola 

Koda Veda Področje
2.11  Tehniške in tehnološke vede  Druge tehniške in tehnološke vede 
Ključne besede
reaktorska fizika, nuklearni podatki, globalni reaktorski preračuni, Monte Carlo, planiranje doze pri obsevanju
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (21)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  01048  dr. Bruno Cvikl  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2013  215 
2.  31776  dr. Dušan Čalič  Energetika  Tehnični sodelavec  2011 - 2013  85 
3.  01116  dr. Milan Čerček  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2013  318 
4.  36329  dr. Aljaž Čufar  Energetika  Mladi raziskovalec  2013  649 
5.  06743  dr. Bogdan Glumac  Energetika  Raziskovalec  2009 - 2010  132 
6.  10401  dr. Tomaž Gyergyek  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2013  414 
7.  15737  dr. Robert Jeraj  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2013  553 
8.  03943  dr. Ivan Aleksander Kodeli  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2009 - 2013  966 
9.  30680  dr. Jernej Kovačič  Konstruiranje  Raziskovalec  2009 - 2013  234 
10.  04538  dr. Marjan Kromar  Energetika  Raziskovalec  2009 - 2013  299 
11.  19167  dr. Igor Lengar  Materiali  Raziskovalec  2009 - 2013  1.199 
12.  36338  dr. Vid Merljak  Energetika  Mladi raziskovalec  2013  38 
13.  32163  dr. Vladimir Radulović  Energetika  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  243 
14.  05097  dr. Matjaž Ravnik  Energetika  Raziskovalec  2009  439 
15.  15739  Dušan Rudman    Tehnični sodelavec  2009 - 2013 
16.  27760  dr. Urban Simončič  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2013  120 
17.  27819  dr. Luka Snoj  Energetika  Raziskovalec  2009 - 2013  1.861 
18.  08557  dr. Andrej Trkov  Energetika  Vodja  2009 - 2013  795 
19.  18276  dr. Tomaž Žagar  Energetika  Raziskovalec  2009 - 2010  278 
20.  15742  Bojan Žefran    Tehnični sodelavec  2009 - 2013  152 
21.  29546  dr. Gašper Žerovnik  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2009 - 2013  232 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.664 
2.  1538  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko  Ljubljana  1626965  27.756 
Povzetek
Raziskave potekajo na naslednjih raziskovalnih podpodročjih: - evaluacija jedrskih podatkov, - raziskave in razvoj metod za reaktorske preračune, - računsko modeliranje procesov v reaktorjih, - Monte Carlo modeliranje ter preračuni zahtevnih geometrij, - ter, kot spin-off, uporaba Monte Carlo metod pri inverznem planiranju doze v medicini. Evaluacija jedrskih podatkov obsega kompilacije, evaluacije in vzdrževanje osnovnih sodobnih knjižnic (ENDFB-6, JENDL) s ciljem, da se vzdržuje in razvija lastna podatkovna baza za preračune cepitvenih in drugih reaktorskih sistemov. Raziskave obsegajo tudi obdelave podatkov na osnovi teoretičnih in eksperimentalnih testnih primerov (benchmark problemi). Raziskava obsega tudi nadaljevanje dela na mednarodnem projektu WLUP (WIMS Library Updating Project). Raziskave in razvoj metod za reaktorske preračune so osredotočene predvsem na tiste dele preračuna celotnega reaktorja, ki predstavljajo največjo obremenitev glede računalniškega časa izvajanja. V difuzijski aproksimaciji so to izračuni efektivnih grupnih homogeniziranih makroskopskih konstant v odvisnosti od obratovalnih parametrov (temperature, zgorelosti, itd.). Pri transportnih problemih so to grupni makroskopski preseki, ki so povprečeni po pravem spektru znotraj grup. S tem dosežemo večjo učinkovitost, predvsem pa tudi natančnost transportnega preračuna v globini transportnega medija. Rezultate raziskav bomo aplicirali na programski paket CORD za projektne preračune sredice JE Krško in na uporabo v transportnem paketu DORT za preračune aktivacije v globini nevtronskega ščita okoli reaktorja TRIGA in JE Krško. Računsko modeliranje procesov bo obsegalo raziskave zgorevanja jedrskega goriva in aktivacije komponent reaktorja. Osnovni cilj je izboljšati zgorevalne modele v osnovnih reaktorskih programih ter jih verificirati z eksperimentalnimi podatki, ki jih bomo izmerili na reaktorju TRIGA. Metodo za določitev aktivacije komponent reaktorskega sistema bomo razširili na kovinske sestavne dele ščita, tako za raziskovalne reaktorje kot za jedrsko elektrarno. Pri uporabi Monte Carlo metode bomo na področju reaktorske fizike nadaljevali s preračuni in pripravo testnih primerov raziskovalnih in energetskih reaktorjev. Kot dosedaj bomo uporabljali različne verzije programa MCNP in knjižnice podatkov, temelječe na evaluaciji ENDF-B/6. Študirali bomo metode redukcije variance (DSA in WW) v zahtevnih reaktorskih geometrijah ter obsevalnih napravah ob raziskovalnem reaktorju, predvsem z namenom natančneje določati aktivacijo komponent betonskega ščita ter kovinskih komponent reaktorja TRIGA. Nadaljevali bomo z razvojem metode inverznega planiranja doze v medicini (onkologiji). Metoda je zelo obetavna in se, kljub velikim računalniškim zahtevam, že širi v standardno klinično prakso. Te raziskave bomo nadaljevali skupaj z Univerzo v Madisonu, Wisconsin.
Pomen za razvoj znanosti
Nadaljnje obratovanje tokamaka JET bo med drugim odvisno tudi od dobrih meritev pridelka nevtronov, ki mora biti v obratovalnih mejah. Vsi znanstveni projekti zahtevajo smiselne rezultate meritev nevtronskega pridelka za karakterizacijo posameznih pulzov. Verifikacija nevtronskih meritev je pomembna tudi za bodoče obratovanje v D-D in D-T načinu. Uporaba in razvoj eksperimentalnih in računskih metod, ki jih bomo razvili, se bo kasneje razširila tudi na bodoče delovanje v D-T načinu ter bo pomembno prispevala k načrtovanim aktivnostim tokamaka JET. Celoten proces razumevanja in poglabljanja znanja o meritvah nevtronskega pridelka je pomemben tudi za bodoči fuzijski reaktor ITER, kjer bo potrebno metode za kalibracijo nevtronskih detektorjev še določiti. Natančno poznavanje fuzijske moči reaktorja, ki se jo izmeri lahko le preko meritev nevtronov, je izjemno pomembno za razvoj fuzije kot trajnostnega in okolju prijaznega vira energije. Evalvirani rezultati eksperimenta bodo služili kot referenčni eksperiment za verifikacijo in validacijo računskih metod in jedrskih podatkov v fuzijskih tokamakih ter ostalih podobnih sistemih, kot so klasični cepitveni reaktorji, ki imajo podobne materiale in praktično enake detektorje. Referenčni model bomo uporabili za verifikacijo in validacijo Monte Carlo računskih metod redukcije variance ter za validacijo knjižnic jedrskih podatkov.
Pomen za razvoj Slovenije
Pridobljeno znanje in izkušnje bomo lahko neposredno uporabili v slovenski jedrski elektrarni v Krškem. Rezultati naših raziskav bodo uporabni za: • izračun odzivne funkcije nevtronskih detektorjev v klasičnih cepitvenih reaktorjih, kar je pomembno za natančno in zanesljivo obratovanje reaktorja ter za meritve fizikalnih parametrov reaktorja, • izboljšanje natančnosti in zanesljivosti izračunov obsevanosti reaktorske posode, ki je ključnega pomena za določanje življenjske dobe jedrske elektrarne in morebitno podaljšanje njenega obratovanja, • izboljšanje natančnosti izračunov aktivacije materialov izven reaktorske posode, kar je pomembno za natančno določanje količine in vrste radioaktivnih odpadkov ob razgradnji reaktorja. V energetskih reaktorjih so nevtronske kalibracije z dobro definiranimi izvori (npr. Cf-252) praktično nemogoče zaradi praktičnih in finančnih omejitev. Raziskovalni reaktorji so premajhni in premalo kompleksni ter zato niso reprezentativni za takšne meritve. Zato so znanje in izkušnje pridobljeno na eksperimentalnih fuzijskih reaktorjih neprecenljive ter pomembne tudi za klasične cepitvene reaktorje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno