Projekti / Programi
01. januar 2009
- 31. december 2012
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.16.00 |
Tehnika |
Rudarstvo in geotehnologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T340 |
Tehnološke vede |
Rudarstvo |
| T270 |
Tehnološke vede |
Okoljska tehnologija, nadzor onesnaženja |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.11 |
Tehniške in tehnološke vede |
Druge tehniške in tehnološke vede |
geotehnologija, rudarstvo, podzemne gradnje, ravnanje z odpadki, sekundarne surovine, varovanje okolja
Raziskovalci (10)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
03612 |
dr. Bojana Dolinar |
Gradbeništvo |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
251 |
| 2. |
14399 |
dr. Jože Kortnik |
Rudarstvo in geotehnologija |
Raziskovalec |
2011 |
367 |
| 3. |
09644 |
dr. Jakob Likar |
Rudarstvo in geotehnologija |
Vodja |
2009 - 2012 |
1.884 |
| 4. |
14094 |
dr. Borut Macuh |
Gradbeništvo |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
343 |
| 5. |
00143 |
dr. Franc Runovc |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
157 |
| 6. |
04475 |
dr. Stanislav Škrabl |
Gradbeništvo |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
440 |
| 7. |
03038 |
dr. Ludvik Trauner |
Gradbeništvo |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
493 |
| 8. |
15886 |
dr. Goran Vižintin |
Rudarstvo in geotehnologija |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
485 |
| 9. |
15482 |
dr. Leopold Vrankar |
Rudarstvo in geotehnologija |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
40 |
| 10. |
11755 |
dr. Željko Vukelič |
Rudarstvo in geotehnologija |
Raziskovalec |
2012 |
320 |
Organizacije (2)
Povzetek
Rudarstvo in geotehnologija sta področji od katerih je prvo predvsem orientirano v pridobivanje mineralnih surovin, drugo pa uporablja specifična znanja iz rudarstva za sanacijske in okoljevarstvene posege v okolje. Obema je skupno obsežno podpodročje karakteriziranja grobodisperznih sistemov trdne faze. S konceptom čim večje zaščite okolja postaja geotehnologija zelo širok pojem, ki posega z uvajanjem novih tehnologij že tudi na samo osnovno (in primarno) področje pridobivanja mineralnih surovin. Sem lahko štejemo tudi raziskave o upravičenosti zamenjave elektro-filterskega (EF) pepela s stabilizatom, ki je produkt čiščenja dimnih plinov TE Šoštanj. Predmet raziskav so nova tehnologija mešanja, transporta in odlaganja ter porabe energije v smislu čim manjšega (škodljivega) vpliva na okolje. Koncept varovanja okolja in karakteriziranja disperznih sistemov zapolnjujejo še raziskave o vplivu magnetne obdelave napajalnih voda za industrijske in gospodinjske namene.
Raziskave napetostno deformacijskih sprememb v naravnih in umetnih materialih (skratka v disperznih sistemih) pri posegih v zemeljski skorji so povezane z analitičnimi in numeričnimi analizami ter meritvami v laboratoriju in na terenu samem s ciljem ugotavljanja medsebojnih povezav med posameznimi fizikalno mehanskimi lastnostmi. Kompleksna obravnava dogajanj v kamninah in zemljinah je povezana z razporeditvijo (merjenih in izračunanih) napetosti ter geološko zgradbo na eni in tehnološkimi posegi na drugi strani. Geotehnologija obravnava sisteme, ki so povezani na zemeljskem površju ali pod površjem. V tem smislu lahko obravnavamo tudi odpadne snovi, ki se pojavljajo kot sekundarne surovine in je za njih potrebna predhodna mehanska predelava. Podzemna voda igra zelo pomembno vlogo v večini geotehnoloških problemih. Skoraj vsak geotehnološki poseg se sooča s problemi podzemne vode. Z vidika okoljskega inženirstva je pomemben vpliv različnih geotehnoloških posegov na vodne vire. Pri tem je pomembna zaščita vodnih virov, predvsem na krasu in poljih, ki so zelo pomembni vodonosniki v Sloveniji.
Pomen za razvoj znanosti
Prispevek k razvoju znanosti v smislu doseganja predpostavljenih ciljev je bil dosežen na področju modeliranja različnih procesov v raznolikih naravnih in umetnih okoljih s poudarkom na vključevanju multikvadratične funkcije MQ funkcije v nivojne metode, kar je omogočilo konstruiranje bolj učinkovitega postopka, ki smo ga stabilizirati s pomočjo prilagodljivega požrešnega algoritma. Prav tako je bil razvitj konstitutivni model večkrat porušene in ponovno skomprimirane hribine pri večkratnem podetažnem odkopavanju premoga. Nadalje so bile uspešno izvedene numerične simulacije točenja zdrobljenega premoga v širokočelni odkopni prostor z 2D in 3D numeričnim modelom z namenom določitve mejnih vrednosti pri koncentriranem pridobivanju premoga iz nadkopnega dela. Tudi na področju preverjanja zanesljivosti instrumentov za beleženje horizontalno-vertikalnega spektralnega razmerja mikrotremorjev smo opisali nov postopek, kjer s pomočjo dveh referenčnih seizmoloških sistemov preverimo vpliv prenosih funkcij testiranega sistema na krivuljo spektralnega razmerja mikrotremorjev, ne da bi vnaprej poznali prenosne funkcije kateregakoli od sistemov. Pokazali smo smo tudi nov postopek izračuna lastnega šuma seizmometra z enim referenčnim seizmometrom, ki omogoča z enim referenčnim instrumentom-seizmometrom, izračun lastnega šuma testiranega sistema.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati raziskovalnega programa imajo velik pomen za rudarstvo, in s tem posredno vplivajo na kakovostno in zanesljivo oskrbo termoelektrarne s premogom. Rezultati so uporabni za prenos znanja v podobna okolja, ki pokrivajo gradnjo podzemnih objektov ter nasplošno gradnjo geotehničnih objektov v različnih hribinah na in pod zemeljskim površjem. Na osnovi razvitih in preizkušenih modelov, ki so jih člani programske skupine razvili in dopolnili, je moč z njihovo implementacijo utemeljeno racionalizirati gradnjo različnih gradbenih in rudarskih objektov. Prav tako imajo dobljeni rezultati praktični pomen pri načrtovanju in postavitvi potresnih opazovalnic v Republiki Sloveniji, saj je območje podvrženo pogostim potresnim in drugim seizmičnim pojavom.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
