Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Geotehnologija

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.16.00  Tehnika  Rudarstvo in geotehnologija   
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   

Koda Veda Področje
T220  Tehnološke vede  Gradbeništvo, hidravlika, priobalna tehnologija, mehanika zemljin 

Koda Veda Področje
2.07  Tehniške in tehnološke vede  Okoljsko inženirstvo 
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
podzemne gradnje, geotermalna energija, porušitveni mehanizmi pobočij, MINLP, GA, BPL, globinsko vrtanje in obraba vrtalnih orodij, tok podzemne vode in prenos toplote
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
5.337,12
A''
294,37
A'
1.055,25
A1/2
2.297,14
CI10
2.071
CImax
118
h10
23
A1
16,66
A3
4,67
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 23. maj 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  252  2.194  1.918  7,61 
Scopus  305  2.760  2.388  7,83 
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  19511  dr. Janko Bračič  Matematika  Raziskovalec  2020 - 2024  353 
2.  23629  dr. Damjan Hann  Rudarstvo in geotehnologija  Raziskovalec  2020 - 2024  31 
3.  34236  dr. Primož Jelušič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2020 - 2024  267 
4.  14399  dr. Jože Kortnik  Rudarstvo in geotehnologija  Raziskovalec  2020 - 2024  367 
5.  09644  dr. Jakob Likar  Rudarstvo in geotehnologija  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2024  1.884 
6.  14094  dr. Borut Macuh  Gradbeništvo  Raziskovalec  2020 - 2024  349 
7.  50671  dr. Andrej Pal  Rudarstvo in geotehnologija  Raziskovalec  2020 - 2024  15 
8.  08745  dr. Iztok Peruš  Gradbeništvo  Raziskovalec  2021 - 2024  284 
9.  28208  dr. Mitja Petrič  Materiali  Raziskovalec  2020 - 2023  325 
10.  05206  dr. Milan Terčelj  Materiali  Vodja  2020 - 2024  392 
11.  54809  Rok Varga  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2024  10 
12.  15886  dr. Goran Vižintin  Rudarstvo in geotehnologija  Raziskovalec  2020 - 2024  487 
13.  11755  dr. Željko Vukelič  Rudarstvo in geotehnologija  Raziskovalec  2020 - 2024  323 
14.  18918  dr. Milivoj Vulić  Geodezija  Raziskovalec  2020  228 
15.  07508  dr. Bojan Žlender  Gradbeništvo  Raziskovalec  2020 - 2024  693 
16.  25570  dr. Tomaž Žula  Gradbeništvo  Raziskovalec  2020  167 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1555  Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta  Ljubljana  1627074  19.785 
2.  0797  Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo  Maribor  5089638011  12.850 
Povzetek
Spremembe klime vplivajo na okolje. To od geotehnologije zahteva, da svoje posege v geosfero planira na način, da čim bolj ohranja obstoječa klimatska ravnotežna razmerja. Program je usmerjen v izboljšanje geotehnoloških procesov, ki so vezani na zmanjšanje okoljskega odtisa pri pridobivanju energentov, velikih infrastrukturnih projektov in blažitev vplivov klimatskih sprememb na okolje. Ekološki odtis premoga je manjši, če ta dosega višjo kurilno vrednost, je homogene sestave in ima manjšo vsebnost primesi. Zato je treba vpeljati široko čelne metode pridobivanja premoga, ki pa imajo za posledico formiranje hribinskih udarov, ki v določenih primerih onemogočajo procese pridobivanja. Mnenja smo, da pravilno podporje in ukrepi za sprotno razbremenjevanje elastično preobremenjenih kamenin pripomorejo k zmanjšanju te problematike. Številni, za okolje škodljivi odpadki, se shranjujejo v velikih podzemnih prostorih, grajenih v nevezanih sedimentih in polhribinah z majhno hidravlično prepustnostjo. Zato je v takih primerih potrebno uporabljati geotehnično modeliranje za neasociativne materiale oz. razširiti rešitve asociativnih materialov za primere neasociativnih materialov. Med okolju prijazne vire energije štejemo geotermijo, za koriščenje nizko entalpiskih sistemov, ki so primerni za ogrevanje, niti treba globoko, pri tem pa je treba določeno pozornost posvetiti vplivom temperaturnih sprememb na fizikalne in mehanske lastnosti tal. Za večje ogrevalne površine pa je potrebno poseči po večjih globinah, za doseganje večjih globin bomo nadaljevali z razvojem na področju kotalnih dlet in materialov, kjer bomo nadaljevali z njihovim pregledovanjem na elektronskih mikroskopih in s proučevanjem vplivov različnih režimov vrtanja, kamninskih lastnosti in lastnosti dlet. Električna energija, pridobljena iz hidroelektrarn, ob pravilnem pristopu ima majhen ekološki odtis. S pomočjo optičnih kablov in matematičnega modeliranja bomo preučevali vpliv pretočnih akumulacij na režim podzemne vode. Na področju geotehničnih konstrukcij (GK) bomo raziskovali vpliv različnih geomehanskih modelov na mejno stanje nosilnosti in mejno stanje uporabnosti konstrukcij. Izdelali bomo primerjavo med analitičnimi in numeričnimi modeli GK. Namen teh raziskav je razviti nova priporočila za analizo GK, ki bodo v pomoč v praksi. Z namenom, da bi raziskali konkurenčne prednosti različnih GK, bomo uporabili več-parametrično celoštevilčno nelinearno programiranje (MINLP) in Genetični algoritem (GA). Izdelane bodo analize, ocene in odločitve pri načrtovanju GK, z upoštevanjem negotovosti in posledic. Z uporabo vodno-bilančnega modela GROWA-SI, BPL in litoloških podatkov bomo poskusili ugotoviti količino padavin, ki povzročijo nestabilnosti na površini
Pomen za razvoj znanosti
Čim manjši ekološki odtis premoga pri pridobivanju električne energije dosežemo z uporabo premogov z veliko kurilno vrednostjo, ki morajo biti dostopni v zahtevanih količinah. To pomeni, da je pri odkopu premoga, kjer se odkopavanje izvaja pod zemljo, treba odkop premoga izvajati s čim daljšim pridobivalnim čelom. V pogojih sedimentnih kamnin in polhribin se pri široko čelnih metodah pojavlja kopičenje elastične energije v nosilno-varnostnih stebrih, ki ob preseganju trdnosti nenadoma popustijo, kar zaznamo kot močno tresenje tal, ki običajno poškoduje rudniške objekte in predstavlja smrtno nevarnost rudarjem v bližini dogodka (hribinski udar). Člani programske skupine, smo ob sodelovanju strokovnjakov premogovnika, prišli do ugotovitev, ki kažejo na to, da je treba za zmanjšanje hribinskih udarov zagotavljati sprotno sproščanje elastične energije v nosilno-varnostnih stebrih. Menimo, da je ta ugotovitev zelo pomembna, ne samo za premogovništvo, ampak za celotno podzemno gradnjo v podobnh kamninah. Z nadaljnim delom bomo poskusili ugotoviti, katera podporja so boljša za zmanšanje hribinskih udarov in katere metode dodatnega sproščanja so primernejše in kar bo predstavljalo nedvomen napredek na področju podzemnega pridobivanja premoga v nevezanih sedimentnih kamninah in polhribinah. Za iskoriščanje srednje in visoko entalpiske geotermalne energije je potrebno doseganje velikih globin, doseganje le teh pa zahteva vrtalna dela. Pri tem bomo proučevali poškodbe, ki nastajajo na vrtalnih orodjih z elektronskim mikroskopom in drugimi specialnimi laboratorijskimi tehnikami. Na osnovi teh ugotovitev bomo izdelali diagrame mehanske lastnosti kamnine, kotalnega dleta in parametrov vrtanja, ki bodo pokazali, kako različni parametri vplivajo na optimalno izbiro kotalnih dlet. Ugotavljanje vpliva hidroelektraren na podzemne vode je ključnega pomena v času klimatskih sprememb. Zablatenje brežin je tisti faktor, ki močno vpliva na povezavo med podzemno in površinsko vodo. Glavni problem je meritev infiltracije, ki je direktno povezana z zablatenjem brežin. V našem programu predvidevamo meritev infiltracije preko meritev sprememb temperature v brežinah, v katerih so že vgrajena optična vlakna občutljiva na spremembo v temperaturi okolja. Na področju plitve geotermalne energije imajo geotermalne konstrukcije dvojno vlogo, tj. zagotoviti ustrezno nosilnost konstrukcije in toplotno energijo. Načrtovanje tovrstnih konstrukcij je zahtevno, saj se zaradi cikličnih sprememb temperature spremenijo lastnosti temeljnih tal, hkrati pa nastanejo dodatne napetosti v konstrukciji zaradi temperaturne razteznosti elementov. Izgradnja geotermalnih konstrukcij je sedaj manjša tudi zato, ker projektanti nimajo na razpolago ustreznega orodja za dimenzioniranje. Sprememba lastnosti tal bo analizirana na podlagi eksperimentalnih terenskih in laboratorijskih preizkusov. Poleg ocene toplotne izmenjave med geotermalnimi temelji in okoliškim medijem (zemljine) bomo raziskali tudi mehanski odziv zemljine na spremembo temperature med energetskimi konstrukcijami in okoliškimi mediji. Analiziran bo vpliv izrabe geotermalne energije na okolje. Izdelali bomo navodila o konstrukcijski zanesljivosti geotermalnih konstrukcij, ki bodo upoštevala tehnične, ekonomske in okoljevarstvene vidike. Na področju izboljšave tal, kot ukrepa na posledice klimatskih sprememb, bo poudarek na eksperimentalni raziskavi odnosa napetost-deformacija v vgrajenih geosintetikih in različnih zemljinah. Rezultati eksperimentalnih raziskav bodo omogočili realno modeliranje zanesljivosti konstrukcij izdelanih iz armiranih zemljin. Izdelani bodo geomehanski modeli za analizo naslednjih armiranih konstrukcij: mostni oporniki, prodni slopi, nasipi na pilotih z geo-sintetično ojačitvijo, plitvi temelji in armiranje brežine. S stabilnostno analizo, ki bo temeljila na eksperimentalnih raziskavah in genetičnem algoritmu bomo ugotovili vpliv pornih tlakov vode v tleh na potrebno dolžino geosintetične ojačitve
Pomen za razvoj Slovenije
Zaradi geološke in hidrogeološke strukture tal ima slovensko ozemlje velik potencial za izrabo plitve in globoke geotermalne energije. Izdelava navodil o konstrukcijski zanesljivosti geotermalnih konstrukcij, bo pomembno prispevala k načrtovanju geotermalnih konstrukcij. Pri geotehničnem modeliranju bomo upoštevali tudi vplive razmer v okolju, ki so lahko spremenljive ter od primera do primera različne. Geotehnični modeli bodo omogočali realnejše in optimalne rešitve praktičnih problemov, rezultat česar bo racionalnejša in bolj zanesljiva gradnja predvsem zelo zahtevnih geotehničnih konstrukcij. Prikazana bo uporaba modelov za načrtovanje v inženirski praksi. Z razvojem in uporabo različnih optimizacijskih tehnik lahko bistveno zmanjšamo stroške in porabo materialov pri gradnji geotehničnih objektov ter hkrati povečamo produktivnost in konkurenčno sposobnost gradbenih podjetij. Želja po energetski samo oskrbi nas usmerja v iskanje domačih virov energije ob hkratnem iskanju čim manjšega ogljičnega odtisa. Predlagane raziskave na področju geotehnologije in rudarstva posegajo v direktno pridobivanje energije za potrebe ogrevanja stavb in rastljinjakov (globinsko vrtanje in globoko geotermalno raziskovanje z matematičnim modeliranjem prenosa toplote), reševanja ekoloških vplivov izgradnje brez ogljičnih hidro elektraren na podzemne vode in poplavno varnost, izdelavo velikih podzemnih transportnih poti, ki bodo močno zmanjšale ogljični odtis v prometu in odpravo problema skladiščenja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Sloveniji (silosi).
Zgodovina ogledov
Priljubljeno