Projekti / Programi
01. januar 2020
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.16.00 |
Tehnika |
Rudarstvo in geotehnologija |
|
| 1.08.00 |
Naravoslovje |
Varstvo okolja |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T220 |
Tehnološke vede |
Gradbeništvo, hidravlika, priobalna tehnologija, mehanika zemljin |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.07 |
Tehniške in tehnološke vede |
Okoljsko inženirstvo |
| 1.05 |
Naravoslovne vede |
Zemlja in okolje |
podzemne gradnje, geotermalna energija, porušitveni mehanizmi pobočij, MINLP, GA, BPL, globinsko vrtanje in obraba vrtalnih orodij, tok podzemne vode in prenos toplote
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
24. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
252 |
2.194 |
1.918 |
7,61 |
| Scopus |
305 |
2.760 |
2.388 |
7,83 |
Raziskovalci (16)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
19511 |
dr. Janko Bračič |
Matematika |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
353 |
| 2. |
23629 |
dr. Damjan Hann |
Rudarstvo in geotehnologija |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
31 |
| 3. |
34236 |
dr. Primož Jelušič |
Gradbeništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
266 |
| 4. |
14399 |
dr. Jože Kortnik |
Rudarstvo in geotehnologija |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
367 |
| 5. |
09644 |
dr. Jakob Likar |
Rudarstvo in geotehnologija |
Upokojeni raziskovalec |
2020 - 2024 |
1.884 |
| 6. |
14094 |
dr. Borut Macuh |
Gradbeništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
348 |
| 7. |
50671 |
dr. Andrej Pal |
Rudarstvo in geotehnologija |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
15 |
| 8. |
08745 |
dr. Iztok Peruš |
Gradbeništvo |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
284 |
| 9. |
28208 |
dr. Mitja Petrič |
Materiali |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
325 |
| 10. |
05206 |
dr. Milan Terčelj |
Materiali |
Vodja |
2020 - 2024 |
392 |
| 11. |
54809 |
Rok Varga |
Gradbeništvo |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2024 |
9 |
| 12. |
15886 |
dr. Goran Vižintin |
Rudarstvo in geotehnologija |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
487 |
| 13. |
11755 |
dr. Željko Vukelič |
Rudarstvo in geotehnologija |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
323 |
| 14. |
18918 |
dr. Milivoj Vulić |
Geodezija |
Raziskovalec |
2020 |
228 |
| 15. |
07508 |
dr. Bojan Žlender |
Gradbeništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
692 |
| 16. |
25570 |
dr. Tomaž Žula |
Gradbeništvo |
Raziskovalec |
2020 |
166 |
Organizacije (2)
Povzetek
Spremembe klime vplivajo na okolje. To od geotehnologije zahteva, da svoje posege v geosfero planira na način, da čim bolj ohranja obstoječa klimatska ravnotežna razmerja. Program je usmerjen v izboljšanje geotehnoloških procesov, ki so vezani na zmanjšanje okoljskega odtisa pri pridobivanju energentov, velikih infrastrukturnih projektov in blažitev vplivov klimatskih sprememb na okolje. Ekološki odtis premoga je manjši, če ta dosega višjo kurilno vrednost, je homogene sestave in ima manjšo vsebnost primesi. Zato je treba vpeljati široko čelne metode pridobivanja premoga, ki pa imajo za posledico formiranje hribinskih udarov, ki v določenih primerih onemogočajo procese pridobivanja. Mnenja smo, da pravilno podporje in ukrepi za sprotno razbremenjevanje elastično preobremenjenih kamenin pripomorejo k zmanjšanju te problematike. Številni, za okolje škodljivi odpadki, se shranjujejo v velikih podzemnih prostorih, grajenih v nevezanih sedimentih in polhribinah z majhno hidravlično prepustnostjo. Zato je v takih primerih potrebno uporabljati geotehnično modeliranje za neasociativne materiale oz. razširiti rešitve asociativnih materialov za primere neasociativnih materialov. Med okolju prijazne vire energije štejemo geotermijo, za koriščenje nizko entalpiskih sistemov, ki so primerni za ogrevanje, niti treba globoko, pri tem pa je treba določeno pozornost posvetiti vplivom temperaturnih sprememb na fizikalne in mehanske lastnosti tal. Za večje ogrevalne površine pa je potrebno poseči po večjih globinah, za doseganje večjih globin bomo nadaljevali z razvojem na področju kotalnih dlet in materialov, kjer bomo nadaljevali z njihovim pregledovanjem na elektronskih mikroskopih in s proučevanjem vplivov različnih režimov vrtanja, kamninskih lastnosti in lastnosti dlet. Električna energija, pridobljena iz hidroelektrarn, ob pravilnem pristopu ima majhen ekološki odtis. S pomočjo optičnih kablov in matematičnega modeliranja bomo preučevali vpliv pretočnih akumulacij na režim podzemne vode. Na področju geotehničnih konstrukcij (GK) bomo raziskovali vpliv različnih geomehanskih modelov na mejno stanje nosilnosti in mejno stanje uporabnosti konstrukcij. Izdelali bomo primerjavo med analitičnimi in numeričnimi modeli GK. Namen teh raziskav je razviti nova priporočila za analizo GK, ki bodo v pomoč v praksi. Z namenom, da bi raziskali konkurenčne prednosti različnih GK, bomo uporabili več-parametrično celoštevilčno nelinearno programiranje (MINLP) in Genetični algoritem (GA). Izdelane bodo analize, ocene in odločitve pri načrtovanju GK, z upoštevanjem negotovosti in posledic. Z uporabo vodno-bilančnega modela GROWA-SI, BPL in litoloških podatkov bomo poskusili ugotoviti količino padavin, ki povzročijo nestabilnosti na površini
Pomen za razvoj znanosti
Čim manjši ekološki odtis premoga pri pridobivanju električne energije dosežemo z uporabo premogov z veliko kurilno vrednostjo, ki morajo biti dostopni v zahtevanih količinah. To pomeni, da je pri odkopu premoga, kjer se odkopavanje izvaja pod zemljo, treba odkop premoga izvajati s čim daljšim pridobivalnim čelom. V pogojih sedimentnih kamnin in polhribin se pri široko čelnih metodah pojavlja kopičenje elastične energije v nosilno-varnostnih stebrih, ki ob preseganju trdnosti nenadoma popustijo, kar zaznamo kot močno tresenje tal, ki običajno poškoduje rudniške objekte in predstavlja smrtno nevarnost rudarjem v bližini dogodka (hribinski udar). Člani programske skupine, smo ob sodelovanju strokovnjakov premogovnika, prišli do ugotovitev, ki kažejo na to, da je treba za zmanjšanje hribinskih udarov zagotavljati sprotno sproščanje elastične energije v nosilno-varnostnih stebrih. Menimo, da je ta ugotovitev zelo pomembna, ne samo za premogovništvo, ampak za celotno podzemno gradnjo v podobnh kamninah. Z nadaljnim delom bomo poskusili ugotoviti, katera podporja so boljša za zmanšanje hribinskih udarov in katere metode dodatnega sproščanja so primernejše in kar bo predstavljalo nedvomen napredek na področju podzemnega pridobivanja premoga v nevezanih sedimentnih kamninah in polhribinah. Za iskoriščanje srednje in visoko entalpiske geotermalne energije je potrebno doseganje velikih globin, doseganje le teh pa zahteva vrtalna dela. Pri tem bomo proučevali poškodbe, ki nastajajo na vrtalnih orodjih z elektronskim mikroskopom in drugimi specialnimi laboratorijskimi tehnikami. Na osnovi teh ugotovitev bomo izdelali diagrame mehanske lastnosti kamnine, kotalnega dleta in parametrov vrtanja, ki bodo pokazali, kako različni parametri vplivajo na optimalno izbiro kotalnih dlet. Ugotavljanje vpliva hidroelektraren na podzemne vode je ključnega pomena v času klimatskih sprememb. Zablatenje brežin je tisti faktor, ki močno vpliva na povezavo med podzemno in površinsko vodo. Glavni problem je meritev infiltracije, ki je direktno povezana z zablatenjem brežin. V našem programu predvidevamo meritev infiltracije preko meritev sprememb temperature v brežinah, v katerih so že vgrajena optična vlakna občutljiva na spremembo v temperaturi okolja. Na področju plitve geotermalne energije imajo geotermalne konstrukcije dvojno vlogo, tj. zagotoviti ustrezno nosilnost konstrukcije in toplotno energijo. Načrtovanje tovrstnih konstrukcij je zahtevno, saj se zaradi cikličnih sprememb temperature spremenijo lastnosti temeljnih tal, hkrati pa nastanejo dodatne napetosti v konstrukciji zaradi temperaturne razteznosti elementov. Izgradnja geotermalnih konstrukcij je sedaj manjša tudi zato, ker projektanti nimajo na razpolago ustreznega orodja za dimenzioniranje. Sprememba lastnosti tal bo analizirana na podlagi eksperimentalnih terenskih in laboratorijskih preizkusov. Poleg ocene toplotne izmenjave med geotermalnimi temelji in okoliškim medijem (zemljine) bomo raziskali tudi mehanski odziv zemljine na spremembo temperature med energetskimi konstrukcijami in okoliškimi mediji. Analiziran bo vpliv izrabe geotermalne energije na okolje. Izdelali bomo navodila o konstrukcijski zanesljivosti geotermalnih konstrukcij, ki bodo upoštevala tehnične, ekonomske in okoljevarstvene vidike. Na področju izboljšave tal, kot ukrepa na posledice klimatskih sprememb, bo poudarek na eksperimentalni raziskavi odnosa napetost-deformacija v vgrajenih geosintetikih in različnih zemljinah. Rezultati eksperimentalnih raziskav bodo omogočili realno modeliranje zanesljivosti konstrukcij izdelanih iz armiranih zemljin. Izdelani bodo geomehanski modeli za analizo naslednjih armiranih konstrukcij: mostni oporniki, prodni slopi, nasipi na pilotih z geo-sintetično ojačitvijo, plitvi temelji in armiranje brežine. S stabilnostno analizo, ki bo temeljila na eksperimentalnih raziskavah in genetičnem algoritmu bomo ugotovili vpliv pornih tlakov vode v tleh na potrebno dolžino geosintetične ojačitve
Pomen za razvoj Slovenije
Zaradi geološke in hidrogeološke strukture tal ima slovensko ozemlje velik potencial za
izrabo plitve in globoke geotermalne energije. Izdelava navodil o konstrukcijski zanesljivosti geotermalnih konstrukcij, bo pomembno prispevala k načrtovanju geotermalnih konstrukcij. Pri geotehničnem modeliranju bomo upoštevali tudi vplive razmer v okolju, ki so lahko spremenljive ter od primera do primera različne. Geotehnični modeli bodo omogočali realnejše in optimalne rešitve praktičnih problemov, rezultat česar bo racionalnejša in bolj zanesljiva gradnja predvsem zelo zahtevnih geotehničnih konstrukcij. Prikazana bo uporaba modelov za načrtovanje v inženirski praksi. Z razvojem in uporabo različnih optimizacijskih tehnik lahko bistveno zmanjšamo stroške in porabo materialov pri gradnji geotehničnih objektov ter hkrati povečamo produktivnost in konkurenčno sposobnost gradbenih podjetij.
Želja po energetski samo oskrbi nas usmerja v iskanje domačih virov energije ob hkratnem iskanju čim manjšega ogljičnega odtisa. Predlagane raziskave na področju geotehnologije in rudarstva posegajo v direktno pridobivanje energije za potrebe ogrevanja stavb in rastljinjakov (globinsko vrtanje in globoko geotermalno raziskovanje z matematičnim modeliranjem prenosa toplote), reševanja ekoloških vplivov izgradnje brez ogljičnih hidro elektraren na podzemne vode in poplavno varnost, izdelavo velikih podzemnih transportnih poti, ki bodo močno zmanjšale ogljični odtis v prometu in odpravo problema skladiščenja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Sloveniji (silosi).
