Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Urejanje krajine kot bivalnega okolja

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.05.00  Biotehnika  Urejanje krajine   
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   
6.09.00  Humanistika  Umetnostna zgodovina   

Koda Veda Področje
T250  Tehnološke vede  Oblikovanje krajine 

Koda Veda Področje
2.08  Tehniške in tehnološke vede  Okoljska biotehnologija 
Ključne besede
krajinsko oblikovanje, krajinsko planiranje, varovalno prostorsko planiranje, varstvo okolja, varstvo narave, prostorski vidiki razvoja podeželja, krajinska tipologija, simboli v krajini, kulturna krajinska dediščina, vrednotenje krajine, izobraževanje v krajinski arhitekturi
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  23450  dr. Lidija Breskvar Žaucer  Urejanje krajine  Raziskovalec  2009 - 2011  25 
2.  00999  dr. Tatjana Capuder Vidmar  Urejanje krajine  Raziskovalec  2009 - 2012  118 
3.  22767  dr. Marko Dobrilovič  Urejanje krajine  Raziskovalec  2009 - 2012  111 
4.  11128  dr. Davorin Gazvoda  Urejanje krajine  Raziskovalec  2009 - 2012  303 
5.  16378  dr. Mojca Golobič  Urbanizem  Vodja  2010 - 2012  474 
6.  33758  Katarina Horaček    Tehnični sodelavec  2011 
7.  00949  dr. Nikolaja Kravanja  Urejanje krajine  Raziskovalec  2009 - 2011  115 
8.  13493  dr. Ana Kučan  Urejanje krajine  Raziskovalec  2009 - 2012  518 
9.  00932  dr. Ivan Marušič  Urejanje krajine  Raziskovalec  2009 - 2012  638 
10.  19260  dr. Aleš Mlakar  Urejanje krajine  Raziskovalec  2009 - 2012  135 
11.  25010  Tomaž Podboj    Tehnični sodelavec  2009 - 2012 
12.  25504  dr. Dušan Stupar  Urejanje krajine  Mladi raziskovalec  2009  32 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.333 
Povzetek
Raziskovanja krajine kot kulturnega pojava v človekovem okolju so novejšega datuma predvsem zaradi spremenjene družbene zavesti, po kateri krajina, posebno še kulturna krajina, ne pomeni več samo 'samoumevnega proizvoda' človekove utilitarne izrabe prostora, temveč je sama po sebi objekt človekovega zanimanja in s tem usmerjenega urejanja. To dvoje, krajina kot objekt zanimanja in krajina kot objekt načrtovanja, pomeni osnovni izhodišči, ki določata vsebine raziskovalnega programa. Cilji raziskovalnega programa so povečati razumevanje sestavin in procesov v prostoru, ki uravnavajo ohranjanje in nastajanje naravnega in kulturnega v krajini, posebej v slovenskih krajinah. Drugi pomemben cilj je opredelitev kulturno krajinsko dediščino kot nacionalno vrednoto in kot izraz likovne ustvarjalnosti. Ti cilji hkrati pomenijo, da se v okviru raziskovalnega dela razvijajo tudi metodologije načrtovanja krajine in prostora ter da se širi vednost o slovenski kulturni dediščini na tem področju. Povezavo s prostorskim načrtovanjem določa dejstvo, da se sodobno prostorsko načrtovanje tudi zaradi zahtev, da človek zadržano posega v prostor, vse bolj približuje načrtovalskim zamislim, ki so se in se še razvija jo v okviru krajinske arhitekture.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen za znanost je v nadgradnji tradicionalno interdisciplinarnega pristopa (povezovanje med različnimi področji znanosti) v trans-disciplinarnega, pri čemer se znanstvene metode razširjajo in dopolnjujejo v smislu sinergij z drugimi družbenimi področji, kot so umetnost, tehnika in javno/politično delovanje. S soočanjem z drugimi oblikami racionalnosti kritično reflektiramo občo veljavnost znanstvene racionalnosti kot take ter iščemo inovativne rešitve, tako v ontološkem kot v epistemološkem smislu.
Pomen za razvoj Slovenije
Družbeno ekonomski pomen programa za Slovenijo je predvsem v neposrednem prenosu metodoloških predlogov v prakso urejanja prostora, ki se izvaja že kot del raziskovalne metodologije. Tako med rezultati pričakujemo izboljšanje vrednotenja javnih politik in s tem njihovo večjo kakovost in izvedljivost ter izboljšanje načrtovalske in oblikovalske prakse pri posegih v prostor. Prispevek na teh področjih ima tudi ekonomski pomen, ki je vsaj dolgoročno tudi finančno merljiv v obliki manjših eksternih stroškov ter večje javne koristi pri posegih v prostor. Družbeni pomen je tudi v večji zavesti o pomenu kulturne krajine in kakovostnega bivalnega okolja v strokovni in širši javnosti, kar je dolgoročno najpomembnejše zagotovilo trajnostnega razvoja družbe ter pomemben del njene nacionalne identitete.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno