Projekti / Programi
Urejanje krajine kot bivalnega okolja
01. januar 2009
- 31. december 2012
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.05.00 |
Biotehnika |
Urejanje krajine |
|
1.08.00 |
Naravoslovje |
Varstvo okolja |
|
6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
Koda |
Veda |
Področje |
T250 |
Tehnološke vede |
Oblikovanje krajine |
Koda |
Veda |
Področje |
2.08 |
Tehniške in tehnološke vede |
Okoljska biotehnologija |
krajinsko oblikovanje, krajinsko planiranje, varovalno prostorsko planiranje, varstvo okolja, varstvo narave, prostorski vidiki razvoja podeželja, krajinska tipologija, simboli v krajini, kulturna krajinska dediščina, vrednotenje krajine, izobraževanje v krajinski arhitekturi
Raziskovalci (12)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovanja krajine kot kulturnega pojava v človekovem okolju so novejšega datuma predvsem zaradi spremenjene družbene zavesti, po kateri krajina, posebno še kulturna krajina, ne pomeni več samo 'samoumevnega proizvoda' človekove utilitarne izrabe prostora, temveč je sama po sebi objekt človekovega zanimanja in s tem usmerjenega urejanja. To dvoje, krajina kot objekt zanimanja in krajina kot objekt načrtovanja, pomeni osnovni izhodišči, ki določata vsebine raziskovalnega programa. Cilji raziskovalnega programa so povečati razumevanje sestavin in procesov v prostoru, ki uravnavajo ohranjanje in nastajanje naravnega in kulturnega v krajini, posebej v slovenskih krajinah. Drugi pomemben cilj je opredelitev kulturno krajinsko dediščino kot nacionalno vrednoto in kot izraz likovne ustvarjalnosti. Ti cilji hkrati pomenijo, da se v okviru raziskovalnega dela razvijajo tudi metodologije načrtovanja krajine in prostora ter da se širi vednost o slovenski kulturni dediščini na tem področju. Povezavo s prostorskim načrtovanjem določa dejstvo, da se sodobno prostorsko načrtovanje tudi zaradi zahtev, da človek zadržano posega v prostor, vse bolj približuje načrtovalskim zamislim, ki so se in se še razvija jo v okviru krajinske arhitekture.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen za znanost je v nadgradnji tradicionalno interdisciplinarnega pristopa (povezovanje med različnimi področji znanosti) v trans-disciplinarnega, pri čemer se znanstvene metode razširjajo in dopolnjujejo v smislu sinergij z drugimi družbenimi področji, kot so umetnost, tehnika in javno/politično delovanje. S soočanjem z drugimi oblikami racionalnosti kritično reflektiramo občo veljavnost znanstvene racionalnosti kot take ter iščemo inovativne rešitve, tako v ontološkem kot v epistemološkem smislu.
Pomen za razvoj Slovenije
Družbeno ekonomski pomen programa za Slovenijo je predvsem v neposrednem prenosu metodoloških predlogov v prakso urejanja prostora, ki se izvaja že kot del raziskovalne metodologije. Tako med rezultati pričakujemo izboljšanje vrednotenja javnih politik in s tem njihovo večjo kakovost in izvedljivost ter izboljšanje načrtovalske in oblikovalske prakse pri posegih v prostor. Prispevek na teh področjih ima tudi ekonomski pomen, ki je vsaj dolgoročno tudi finančno merljiv v obliki manjših eksternih stroškov ter večje javne koristi pri posegih v prostor. Družbeni pomen je tudi v večji zavesti o pomenu kulturne krajine in kakovostnega bivalnega okolja v strokovni in širši javnosti, kar je dolgoročno najpomembnejše zagotovilo trajnostnega razvoja družbe ter pomemben del njene nacionalne identitete.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si