Projekti / Programi
Urejanje krajine kot bivalnega okolja
01. januar 2013
- 31. december 2017
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.08.00 |
Družboslovje |
Urbanizem |
|
| 4.05.00 |
Biotehnika |
Urejanje krajine |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S240 |
Družboslovje |
Načrtovanje mest in podeželja |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
Raziskovalci (8)
Organizacije (1)
Povzetek
Predlagani program je nadaljevanje 14-letnega raziskovanja programske skupine, ki temelji na osnovnem izhodišču razumevanja krajine kot kulturnega pojava v človekovem okolju. V preteklem obdobju je bilo raziskovalno delo usmerjeno predvsem v vzpostavljanje identitete področja in njegovo utrjevanje v ontološkem (razumevanje krajine) in epistemološkem (metode raziskovanja in načrtovanja) smislu. V prihodnjem časovnem obdobju pa se bodo raziskave usmerile v raziskovanje in vzpostavljanje robnih/presečnih tem z drugimi področji in razvijanje sinergij. Ta pristop pomeni nadgradnjo dosedanjih rezultatov in je obenem za področje urejanja krajine ključnega pomena in logičen, saj gre v osnovi za interdisciplinarno področje. Poudarek na transdisciplinarnosti in premik v teoretičnih izhodiščih raziskovalni program tudi (najbolje) uvršča v med družboslovne vede.
Osnovni cilj raziskovalnega programa je pre-misliti razumevanje naravnih sestavin in procesov v prostoru, pri čemer presegamo tradicionalno pozitivistično-empirično spoznavanje. Gre za inovativen pristop, ki vpeljuje družbeno komponento v samo konstrukcijo krajine kot fenomena. V povezavi z osnovnim ciljem se bodo raziskave ukvarjale tudi s transformacijo in nadgradnjo metod načrtovanja in oblikovanja krajine, v katerih bo še naprej poudarek na človeku kot subjektu spreminjanja in uporabe krajine, pri čemer je cilj predvsem izboljšati uporabnost metod za oblikovalce politik ter s tem večjo vključenost krajine v ukrepe javnih politik. Tretji cilj ostaja enak kot v predhodnih obdobjih programa; to je razvijanje družbene zavesti o pomenu krajine in dvigovanje kakovosti bivalnega okolja skozi izboljšanje načrtovalske prakse, pri čemer bomo inovativni predvsem s povezovanjem naravoslovnih in družboslovnih znanstvenih spoznanj z umetniškimi praksami in vključevanjem v polje javnega upravljanja in političnega (v najširšem smislu) so-odločanja.
Področja delovanja in reference članov programske skupine pokrivajo različne vidike krajine, vzpostavljeni pa so tudi povezave z drugimi disciplinami in družbenimi sferami kar bo omogočilo integracijo in identifikacijo tistih ključnih točk, ki imajo kot predmet raziskav največji inovativni potencial. Ker so vsi člani programske skupine vpeti tudi v učni proces, bodo rezultati posredovani študentom na II. in III. stopnji študija. Prenos rezultatov v načrtovalsko prakso bo potekal skozi izvajanje vzorčnih primerov in z aktivno sodelovanjem člana programske skupine v izobraževalnem programu Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen za znanost je v nadgradnji tradicionalno interdisciplinarnega pristopa (povezovanje med različnimi področji znanosti) v trans-disciplinarnega, pri čemer se znanstvene metode razširjajo in dopolnjujejo v smislu sinergij z drugimi družbenimi področji, kot so umetnost, tehnika in javno/politično delovanje. S soočanjem z drugimi oblikami racionalnosti kritično reflektiramo občo veljavnost znanstvene racionalnosti kot take ter iščemo inovativne rešitve, tako v ontološkem kot v epistemološkem smislu.
Pomen za razvoj Slovenije
Družbeno ekonomski pomen programa za Slovenijo je predvsem v neposrednem prenosu metodoloških predlogov v prakso urejanja prostora, ki se izvaja že kot del raziskovalne metodologije. Tako med rezultati pričakujemo izboljšanje vrednotenja javnih politik in s tem njihovo večjo kakovost in izvedljivost ter izboljšanje načrtovalske in oblikovalske prakse pri posegih v prostor. Prispevek na teh področjih ima tudi ekonomski pomen, ki je vsaj dolgoročno tudi finančno merljiv v obliki manjših eksternih stroškov ter večje javne koristi pri posegih v prostor.
Družbeni pomen je tudi v večji zavesti o pomenu kulturne krajine in kakovostnega bivalnega okolja v strokovni in širši javnosti, kar je dolgoročno najpomembnejše zagotovilo trajnostnega razvoja družbe ter pomemben del njene nacionalne identitete.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
