Projekti / Programi
Urejanje krajine kot bivalnega okolja
01. januar 2018
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.08.00 |
Družboslovje |
Urbanizem |
|
| 4.05.00 |
Biotehnika |
Urejanje krajine |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S240 |
Družboslovje |
Načrtovanje mest in podeželja |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
Krajina, bivalno okolje, transdisciplinarnost, vrednotenje politik, prostorsko načrtovanje, prepoznavnost krajine
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
23. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
46 |
393 |
345 |
7,5 |
| Scopus |
60 |
500 |
446 |
7,43 |
Raziskovalci (12)
Organizacije (1)
Povzetek
Predlagani program je nadaljevanje 20-letnega raziskovanja skupine, ki temelji na razumevanju krajine kot kulturnega pojava v človekovem okolju. V potekajočem obdobju so se raziskave od vzpostavljanja osnovnih konceptov področja preusmerile predvsem v njegovo nadgradnjo ter vzpostavljanje transdisciplinarnosti z raziskovanjem presečnih tem in razvijanju sinergij z drugimi področji, kar načrtujemo tudi v prihodnjem obdobju. Izhodišča raziskav so torej na konceptualno-teoretski ravni v povezavi med empirično (naravoslovno/tehnično) in konstruirano (družboslovno/humanistično) predstavo o krajini ter na aplikativni-metodološki ravni na krajini kot specifičnem predmetu komunikativnega večnivojskega javnega upravljanja. Ključne teme raziskav bodo: (1) Transformacija razmerja med človekovim delovanjem in krajino skozi čas (od krajine agrikulturne produkcije, preko industrijske in energetske krajine do krajine potrošnje, (2) Vrednotenje človekovega kolektivnega delovanja v prostoru, zlasti vplivov javnih politik (lokalnih, nacionalnih in EU) na krajino, in (3) Razmerje med odprtim prostorom in kakovostjo bivanja prebivalcev, zlasti otrok in starejših. Cilji programa so prispevati k teoriji znanja in empiričnim ugotovitvam na omenjenih tematskih področjih ter prispevati k razpravi o (slovenski) strokovni terminologiji na področju urejanja krajine. Na metodološkem področju so cilji razvoj in uveljavljenje novih metod s poudarkom na (1) vključevanju zaznav in potreb uporabnikov in (2) uporabnosti metod za strokovnjake iz prakse ter oblikovalce politik. Predlagani raziskovalni program je edini, ki naslavlja krajino, in sicer v vseh vidikih, ki jih določa Evropska konvencija o krajini: prepoznavanje in vrednotenje krajin (skozi temeljne raziskave) ter varstvo, upravljanje in načrtovanje krajin (aplikativne raziskave). Sodelujoči raziskovalci so vpeti v mednarodne raziskovalnih in akademske mreže, s čimer bomo omogočili učinkovit pretok znanja in diseminacijo rezultatov. Stalno sodelovanje v aplikativnih projektih za različne naročnike (Ministrstva, regionalne razvojne agencije, občine, gospodarske družbe) pa omogoča učinkovit prenos v prakso. Družbeni pomen rezultatov je v izboljšanju javnega upravljanja na področju prostora ter uresničevanju ciljev evropskih in državnih politik na področju okolja in naravnih virov. Rezultati raziskav imajo tudi ekonomski pomen, ki je vsaj dolgoročno tudi finančno merljiv v obliki manjših eksternih stroškov za investitorje, državo in lokalne skupnosti ter večje javne koristi pri posegih v prostor. Pomen za družbo je tudi v izboljšanju zavedanja strokovne in splošne javnosti o pomenu kulturne krajine in kakovostnega bivalnega okolja, kar je dolgoročno najpomembnejše zagotovilo trajnostnega razvoja družbe ter pomemben del njene nacionalne identitete.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program je edini, ki naslavlja teme v okviru krajine, in sicer v vseh vidikih, ki jih predvideva Evropska konvencija o krajini: prepoznavanje in vrednotenje krajin (kot temeljne raziskave) ter varstvo, upravljanje in načrtovanje krajin (aplikativne raziskave). Druge raziskave na področju so izrazito povezane s potrebami naročnikov (javni in zasebni sektor) in zato nimajo možnosti za kritično refleksijo obstoječih ter razvoj alternativnih teoretičnih konceptov in razvoj novih metod. Ker je program poteka na Oddelku za krajinsko arhitekturo BF UL, ima velik potencial prenosa v in iz pedagoške dejavnosti. Zato je v okviru programa med prioritetami preseganje tradicionalne dihotomije med pozitivistično / naravoslovno spoznavanjem na osnovi empiričnimi metodami ter postpozitivističnim /družboslovno-humanističnim spoznavanjem s konstrukcijo skozi dialog. Taka trans-disciplinarna zastavitev zahteva tudi razvoj ustreznih metod, ki omogočajo sinergije znanosti z drugimi družbenimi področji, kot so umetnost, tehnika in javno/politično delovanje. S soočanjem z drugimi oblikami racionalnosti kritično reflektiramo občo veljavnost znanstvene racionalnosti kot take ter iščemo inovativne rešitve.
Pomen za razvoj Slovenije
V času, ko se večina ukvarja z inovacijo kot novim in prevladujočim ekonomskim modelom, je treba ohranjati produkcijo in razvijati nove pristope in modele produkcijsko-inovativnih verig, saj le skozi ohranjanje visoke kvalitete proizvodnih procesov krajine lahko zagotavljamo dolgoročen razvoj Slovenije (Primer: ohranjanje in razvoj znanja in tehnologij produkcijskih procesov v lesni industriji je pogoj za njeno konkurenčnost). Preveritve konceptov, hipotez in metod, ki jih razvijamo v okviru programa, so le deloma možne v abstraktnem smislu, zares smiselne so šele na konkretnih primerih. Te pa imajo lahko zelo neposredne rezultate v smislu novih rešitev (na primer oblikovanje prostorskih rešitev za infrastrukturen objekte kot so hidro ali vetrne elektrarne) ali bolj posredne, kot je npr. uveljavitev novih postopkov usklajevanja ukrepov politik in umeščanja posegov v prostor ter s tem krajši postopki ter bolj funkcionalne prostorske umestitve npr. proizvodnih in energetskih objektov. V prihodnjem obdobju se bomo posebej posvetili umeščanju objektov in infrastrukture za rabo obnovljivih virov energije ter iskanju sinergijskih možnosti s soustvarjanjem prepoznavnih krajin, s čimer bi manjšali konflikte in zastoje pri razvoju tega področja. Prispevek raziskav ima torej ekonomski pomen, ki je vsaj dolgoročno tudi finančno merljiv v obliki manjših eksternih stroškov za investitorje, državo in lokalne skupnosti ter večje javne koristi pri posegih v prostor.
Družbeni pomen programa za Slovenijo je predvsem v prenosu metodoloških predlogov v prakso upravljanja s prostorom, ki se izvaja že kot del raziskovalne metodologije. Tako med rezultati pričakujemo izboljšanje vrednotenja javnih politik in izboljšanje javnega upravljanja na področju prostora. S tem bi dosegli tudi večjo kakovost in izvedljivost prostorskih politik ter izboljšanje načrtovalske in oblikovalske prakse pri posegih v prostor. Hkrati bomo tako prispevali k uresničevanju evropskih (habitatna direktiva, Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, Sporočilo komisije Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala, EU podnebna politika) in državnih politik, kot je npr. Strategija prostorskega razvoja Slovenije.
Na področju zdravja bodo raziskave prispeval k večji zavesti o povezavi med kakovostno oblikovanim odprtim prostorom ter življenjskim slogom prebivalcev (zlasti otrok in starejših), ki je pogoj za dobro fizično in mentalno zdravje. Posredno (in v testnih primerih tudi neposredno) bo program prispeval k okolju, ki bo bolj podpiralo zdrav življenjski slog.
Družbeni pomen je tudi v izboljšanju zavedanja strokovne in splošne javnosti o pomenu kulturne krajine in kakovostnega bivalnega okolja, kar je dolgoročno najpomembnejše zagotovilo trajnostnega razvoja družbe ter pomemben del njene nacionalne identitete.
Z vključevanjem v različne mednarodne mreže in projekte bo program omogočil izmenjavo znanj s tujino: promocijo Slovenije na področjih, kjer smo med inovativnejšimi (razvoj metod prostorskih učinkov, presečne metode vrednotenja politik, empirične preveritve povezav med okoljem in aktivnostjo otrok) ter prenos dobrih primerov tujih praks na drugih področjih raziskav (upravljanje s prostorom, umeščanje objektov OVE…). Program je vpet v dejavnosti mreže šol za krajinsko arhitekturo ECLAS (npr. LeNotre), v program COST (Cooperation in science and technology), ki omogoča izmenjavo znanj na konferencah, sestankih, poletnih šolah, kratko/srednjeročnih obiskih raziskovalcev ter skupno diseminacijo rezultatov.
Vključenost v akademski program Erasmus omogoča tudi izmenjavo znanj v okviru mednarodnih izmenjav raziskovalcev in doktorskih študentov
Na nacionalni ravni se vsebine vpenjajo v različne aplikativne projekte za naročnike (Ministrstva, regionalne razvojne agencije, občine, gospodarske družbe). Izbrane vsebine so vpete tudi v program stalnega strokovnega izpopolnjevanja Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije ter občasne del
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
