Projekti / Programi
Management izobraževanja in zaposlovanja v družbi znanja
01. januar 2009
- 31. december 2014
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.04.00 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.02 |
Družbene vede |
Ekonomija in poslovne vede |
Raziskovalci (33)
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskovanja so prispevali k razvoju znanj na področju managementa izobraževanja in zaposlovanja ter drugih relevantnih znanosti tako, da so teoretična spoznanja in modeli upoštevali družbeno stvarnost, kar zagotovlja večjo družbeno relevanco rezultatov, spoznanj in priporočil, ki jih potrebuje tako znanost kot družba znanja. Rezultati so razvijali teorije, hkrati so uporabni za vse deležnike izobraževanja in zaposlovanja tako na sistemski kot institucionalni ravni. Raziskovanje je prispevalo nova znanja o učinkovosti in uspešnosti VŠ izobraževanja, ter ustvarilo prepletene in soodvisne koncepte in modele VŠ politik, njim podporne sisteme in instrumente financiranja VŠ ter koncepte in modele upravljanja VŠZ. Pri financiranju VŠ smo razvili modele usklajenega in dopolnjujočega financiranja tako VŠZ (izvajanje izobraževanja) kot študentov (udeležencev izobraževanja). Rezultati in ugotovitve so premaknili raziskovalno in izobraževalno pozornost od študenta in učitelja k diplomantu in njegovemu delodajalcu, od VŠZ k trgu dela oz. družbi znanja. Področje teorij in praks inkluzivnega ravnanja z znanjem in zaposlovanjem mlajših kot tudi starejših predstavlja relativno novost tako v Sloveniji kot tudi drugje. Raziskava je sicer utemeljena na konceptih in teorijah, ki v znanosti že obstajajo in so empirično že obdelane, ne pojavljajo pa se v kombinaciji, ki je uvedena v naši raziskavi. Konceptualni model, ki smo zasnovali in empirično preverili, omogoča razumevanje pomembnih sestavin ravnanja z obema skupinama zaposlenih ter vzročno-posledičnih in korelacijskih povezav med njimi. Poglobljeno smo obdelali koncepte zahtev trga dela in samega dela in avtonomije pri delu, zmožnosti za delo ter njihove usklajenosti z delovnimi mesti, oblikovanja delovnega mesta, organizacijske klime inkluzivnosti, zaznane podpore podjetja, stereotipov, uslužnostnega vodenja, entuziazma pri delu, namer po odhodu ipd. Omenjeni vidiki v slovenskem okolju do sedaj empirično in teoretično še niso bili ustrezno obdelani. Pri proučevanju narave rasti gospodarstva in vpliva izobrazbene strukture na rast gospodarstva smo dali svoj prispevek tudi k razvoju endogenih modelov gospodarske rasti. Ti modeli so zamenjali klasični pristop, ki je proučeval zgolj vlogo velikosti populacije oziroma števila zaposlenih na gospodarsko rast, zaobšel pa je pomen dosežene povprečne ravni izobrazbe prebivalstva. To pomanjkljivost odpravljamo tudi v našem pristopu k analizi dejavnikov gospodarske rasti, ki zamenjuje merjenje produkcijskega faktorja delo s človeškim kapitalom. Naši rezultati so novost tudi glede uporabnosti teh in sorodnih teoretskih modelov na aktualna vprašanja izobraževalne in zaposlovalne politike tako v Sloveniji kot v EU: analiza slabosti pri usklajevanju izobraževalne in zaposlovalne politike na ravni EU pa zagotavlja ne le podlage za nadaljnje raziskovanje, ampak tudi za usmerjanje razvoja slovenske družbe v družbo znanja.
Pomen za razvoj Slovenije
V razmerah, po svetovni gospodarski in finančni krizi ter družbeno-politični krizi v Sloveniji, ki je temu sledila, so znanja z managementa izobraževanja ter zaposlovanja pomembna za zagon gospodarstva, hkrati pa bodo prišla prav pri uresničevanju evropskih politik, zato bodo rezultati imeli neposreden pomen za deležnike v Sloveniji, posreden v dialogu med Slovenijo in EU. Ustrezen management izobraževanja tako na sistemski kot institucionalni ravni zagotovlja nekaj rešitev problemov, ki so se nakopičili v zadnjem desetletju po uvedbi bolonjskega procesa in povečani avtonomji VŠZ. VŠZ niso ustrezno upravljani, vse bolj so neučinkoviti, neuspešni in ne upoštevajo potreb trga dela oz. družbe. Rezultati raziskovanja prispevajo k večji učinkovitosti VŠZ in bolj racionalni rabi javnih sredstev. Pri tem so upoštevani cilji in pričakovanja delodajalcev, ki postavljajo vselej nove zahteve in pričakovanja pred diplomante kot tudi sistem izobraževanja. Vse bolj pereč problem, še posebej v nekaterih državah južne Evrope in v Sloveniji, je rast brezposelnosti mladih in zato tudi VŠ diplomantov, zaradi česar je treba zagotoviti sinergijo med VŠ in politikami razvoja gospodarstva in zaposlovanja, kakor tudi rešitvami, ki omogočajo zaposljivost mladih. Poleg problema staranja, se zaradi vzdržnosti sistema javnih financ podaljšuje čas delovno aktivnega prebivalstva, zaradi česar je treba ustrezno ohranjanje zaposljivosti starejših. Raziskava prispevajo tudi na področju samozaposlovanja in spodbujanja prožnejšega in učinkovitejšega trga dela. Raziskava je bila usmerjena na mlade, ki se odločajo za študij in z diplomiranjem vstopajo na trg dela dokaj nepripravljeni na pričakovanja delodajalcev in za negotovosti, na katere tam naletijo. Tako bomo prispevali k razvoju kariere, ki bo temeljila na (de)regulaciji trga dela. Strategija razvoja trga dela in zaposlovanja terja tudi prilagajanje delovnopravne in zaposlovalne zakonske ureditve. Rezultati raziskovanja so prispevali nove sestavine pravne ureditve delovnih razmerij in socialne varnosti ter oblikovanje načel teh dveh pravnih podsistemov, pomembni pa so tudi za dvig motivacije zaposlenih za kakovostno delo in dvig produktivnosti dela, kar prispeva k njihovi in splošni blaginji. Na področju mikroekonomskih in makroekonomskih raziskav so dognanja oz. ugotovitve ekonomskih zakonitosti, ki na ustrezen način dopolnjujejo in zaokrožujejo disciplino managementa. Vprašanje prispevka (rasti) človeškega oz. intelektualnega kapitala k rasti BDP Slovenije z vključitvijo vloge in vpliva VŠZ ter izobraževalnega sistema sodi med najpomembnejše makroekonomske in mikroekonomske analize, ki obsegajo vprašanje vloge in vpliva izobraževanja na rast konkurenčnosti podjetij, gospodarsko rast in trajnostni razvoj Slovenije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
