Projekti / Programi
Management izobraževanja in zaposlovanja v družbi znanja
01. januar 2015
- 31. december 2018
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.04.00 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
|
| 5.02.00 |
Družboslovje |
Ekonomija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S189 |
Družboslovje |
Organizacijske vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
Visoko šolstvo, visokošolski zavodi, visokošolske politike, finančna sredstva, upravljanje, učinkovitost, gospodarnost, uspešnost, zaposljivost, inovativnost, družba znanja, delovno pravo, podjetništvo
Raziskovalci (39)
Organizacije (2)
Povzetek
Izobraževanje oz. še posebej VŠ se smatra kot ključni dejavnik gospodarskega razvoja. VŠZ kot tudi vlade in drugi akterji se morajo zavedati, da igrajo ključno vlogo v »Evropi znanja« in morajo prevzemati svojo odgovornost pri zagotavljanju storitev, ki se od njih pričakujejo.
Neuspešnost VŠ sistemov, kjer pride z vidika družbenih potreb in zaposlitvenih možnosti do slabših odločitev potencialnih študentov glede izbire študija, kar vodi do višjih družbenih stroškov v prihodnje, s tem pa se še povečuje stopnja brezposelnih diplomantov.
Za naše univerze je značilen prevladujoč vpliv akademikov pri upravljanju, kar odpira vprašanje njihovega ustreznega poslovnega upravljanja in ustreznega vpliva ustanoviteljev na (finančno) poslovanje, zaradi neprimerne sestave in vodenja upravnih odborov, v katerih imajo predstavniki ustanovitelja prešibak, zaposleni na univerzi pa prevelik vpliv.
Izobraževanje in zaposlovanje v sodobnih »družbah znanja« zaznamuje upad rodnosti in staranje prebivalstva, šibka udeležba starejših na trgu dela ter visoka stopnja brezposelnosti med mladimi. Večina držav se je v preteklih letih odzivala predvsem z vidika starajoče se populacije oz. s podaljševanjem delovno aktivnega obdobja državljanov ter s t. i. starostno segregacijo trga dela. Slednjo v Sloveniji označuje predvsem zmanjševanje deleža zaposlitev za nedoločen čas med mladimi, glede česar je na prvem mestu v EU.
Zaradi vsega tega je ključni raziskovalni problem, kako zagotoviti večjo učinkovitost in uspešnost VŠ sistema in s tem razrešitev enega ključnih problemov VŠ ne le v Sloveniji ter na ta način vplivati na ustvarjanje pogojev za povečanje zaposljivosti (in samozaposljivosti) diplomantov ter ustrezen razvoj in dinamiziranje trga dela, tako za mlajše kot starejše.
Opredelili smo tri skupine ciljev – tiste, ki se nanašajo na VŠ politike in sistemsko financiranje VŠ in VŠZ, upravljanje VŠZ, ter (samo)zaposlovanje mlajših in starejših, ki pa jih bomo uresničevali ne le z vidika VŠ izobraževanja, ampak v prepletu področij kot npr. informatike, managementa, podjetništva, ekonomije in prava.
Rezultati raziskovanja bodo prispevali k razvoju znanj na področju managementa izobraževanja in zaposlovanja ter drugih relevantnih znanosti tako, da bodo teoretična spoznanja in modeli upoštevali družbeno stvarnost, kar bo zagotovilo večjo družbeno relevanco rezultatov, spoznanj in priporočil, ki jih potrebuje tako znanost kot družba znanja. Rezultati bodo razvijali teorije, hkrati bodo uporabni za vse deležnike izobraževanja in zaposlovanja tako na sistemski kot institucionalni ravni.
V razmerah, po svetovni gospodarski in finančni krizi ter družbeno-politični krizi v Sloveniji, ki je temu sledila, so znanja z managementa izobraževanja ter zaposlovanja pomembna za zagon gospodarstva, hkrati pa bodo prišla prav pri uresničevanju evropskih politik, zato bodo rezultati imeli neposreden pomen za deležnike v Sloveniji, posreden v dialogu med Slovenijo in EU.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskovanja bodo prispevali k razvoju znanj na področju managementa izobraževanja in zaposlovanja ter drugih relevantnih znanosti tako, da bodo teoretična spoznanja in modeli upoštevali družbeno stvarnost, kar bo zagotovilo večjo družbeno relevanco rezultatov, spoznanj in priporočil, ki jih potrebuje tako znanost kot družba znanja. Rezultati bodo razvijali teorije, hkrati bodo uporabni za vse deležnike izobraževanja in zaposlovanja tako na sistemski kot institucionalni ravni.
Raziskovanje bo prispevalo nova znanja o učinkovosti in uspešnosti VŠ izobraževanja, ter ustvarilo prepletene in soodvisne koncepte in modele VŠ politik, njim podporne sisteme in instrumente financiranja VŠ ter koncepte in modele upravljanja VŠZ. Pri financiranju VŠ razvili modele usklajenega in dopolnjujočega financiranja tako VŠZ (izvajanje izobraževanja) kot študentov (udeležencev izobraževanja). Rezultati in ugotovitve bodo premaknili raziskovalno in izobraževalno pozornost od študenta in učitelja k diplomantu in njegovemu delodajalcu, od VŠZ k trgu dela oz. družbi znanja.
Področje teorij in praks inkluzivnega ravnanja z znanjem in zaposlovanjem mlajših kot tudi starejših predstavlja relativno novost tako v Sloveniji kot tudi drugje. Raziskava bo sicer utemeljena na konceptih in teorijah, ki v znanosti že obstajajo in so empirično že obdelane, ne pojavljajo pa se v kombinaciji, ki jo uvajamo v naši raziskavi. Konceptualni model, ki ga bomo zasnovali in empirično preverili, bo omogočil razumevanje pomembnih sestavin ravnanja z obema skupinama zaposlenih ter vzročno-posledičnih in korelacijskih povezav med njimi. Poglobljeno bomo obdelali koncepte zahtev trga dela in samega dela in avtonomije pri delu, zmožnosti za delo ter njihove usklajenosti z delovnimi mesti, oblikovanja delovnega mesta, organizacijske klime inkluzivnosti, zaznane podpore podjetja, stereotipov, uslužnostnega vodenja, entuziazma pri delu, namer po odhodu ipd. Omenjeni vidiki v slovenskem okolju do sedaj empirično in teoretično še niso bili obdelani.
Pri proučevanju narave rasti gospodarstva in vpliva izobrazbene strukture na rast gospodarstva bomo dali svoj prispevek tudi k razvoju endogenih modelov gospodarske rasti. Ti modeli so zamenjali klasični pristop, ki je proučeval zgolj vlogo velikosti populacije oziroma števila zaposlenih na gospodarsko rast, zaobšel pa je pomen dosežene povprečne ravni izobrazbe prebivalstva. To pomanjkljivost bomo odpravili tudi v našem pristopu k analizi dejavnikov gospodarske rasti, ki bo zamenjal merjenje produkcijskega faktorja delo s človeškim kapitalom.
Pričakujemo rezultate, ki bodo novost tudi glede uporabnosti teh in sorodnih teoretskih modelov na aktualna vprašanja izobraževalne in zaposlovalne politike tako v Sloveniji kot v EU: analiza slabosti pri usklajevanju izobraževalne in zaposlovalne politike na ravni EU pa bo zagotovila ne le podlage za nadaljnje raziskovanje, ampak tudi za usmerjanje razvoja slovenske družbe v družbo znanja.
Pomen za razvoj Slovenije
V razmerah, po svetovni gospodarski in finančni krizi ter družbeno-politični krizi v Sloveniji, ki je temu sledila, so znanja z managementa izobraževanja ter zaposlovanja pomembna za zagon gospodarstva, hkrati pa bodo prišla prav pri uresničevanju evropskih politik, zato bodo rezultati imeli neposreden pomen za deležnike v Sloveniji, posreden v dialogu med Slovenijo in EU.
Ustrezen management izobraževanja tako na sistemski kot institucionalni ravni bo zagotovil nekaj rešitev problemov, ki so se nakopičili v zadnjem desetletju po uvedbi bolonjskega procesa in povečani avtonomji VŠZ. VŠZ niso ustrezno upravljani, vse bolj so neučinkoviti, neuspešni in ne upoštevajo potreb trga dela oz. družbe. Rezultati raziskovanja bodo prispevali k večji učinkovitosti VŠZ in bolj racionalni rabi javnih sredstev. Pri tem bodo upoštevani cilji in pričakovanja delodajalcev, ki postavljajo vselej nove zahteve in pričakovanja pred diplomante kot tudi sistem izobraževanja.
Vse bolj pereč problem, še posebej v nekaterih državah južne Evrope in v Sloveniji, je rast brezposelnosti mladih in zato tudi VŠ diplomantov, zaradi česar je treba zagotoviti sinergijo med VŠ in politikami razvoja gospodarstva in zaposlovanja, kakor tudi rešitvami, ki omogočajo zaposljivost mladih. Poleg problema staranja, se zaradi vzdržnosti sistema javnih financ podaljšuje čas delovno aktivnega prebivalstva, zaradi česar je treba ustrezno ohranjanje zaposljivosti starejših.
Raziskava bo prispevala tudi na področju samozaposlovanja in spodbujanja prožnejšega in učinkovitejšega trga dela. Raziskava je usmerjena v dve skupini, na mlade, ki se odločajo za študij in z diplomiranjem vstopajo na trg dela dokaj nepripravljeni na pričakovanja delodajalcev in za negotovosti, na katere tam naletijo, ter starejše nad 55 let, ki se pogosto soočajo s težavami pri iskanju ali ohranjanju zaposlitve. Tako bomo prispevali k razvoju kariere, ki bo temeljila na (de)regulaciji trga dela, staranju populacije in migracijskimi tokovi.
Strategija razvoja trga dela in zaposlovanja terja tudi prilagajanje delovnopravne in zaposlovalne zakonske ureditve. Rezultati raziskovanja bodo prispevali nove sestavine pravne ureditve delovnih razmerij in socialne varnosti ter oblikovanje načel teh dveh pravnih podsistemov, pomembni pa bodo tudi za dvig motivacije zaposlenih za kakovostno delo in dvig produktivnosti dela, kar bo prispevalo k njihovi in splošni blaginji.
Na področju mikroekonomskih in makroekonomskih raziskav pričakujemo nova dognanja oz. ugotovitve ekonomskih zakonitosti, ki bodo na ustrezen način dopolnjevale in zaokroževale disciplino managementa. Vprašanje prispevka (rasti) človeškega oz. intelektualnega kapitala k rasti BDP Slovenije je z vključitvijo vloge in vpliva VŠZ ter izobraževalnega sistema sodi med najpomembnejše makroekonomske in mikroekonomske analize, ki obsegajo vprašanje vloge in vpliva izobraževanja na rast konkurenčnosti podjetij, gospodarsko rast in trajnostni razvoj Slovenije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
2017,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
2017,
zaključno poročilo
