Projekti / Programi
01. januar 2009
- 31. december 2013
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| 5.06.00 |
Družboslovje |
Politične vede |
|
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
raziskovanje javnega mnenja; družbene vrednote, norme in stališča ter njihovo spreminjanje; politična kultura; družbena struktura; družbene spremembe; razlike in neenakosti med družbenimi skupinami; družbena izključenost; družbena blaginja; religioznost; družina; okoljski problemi; nacionalna in evropska identiteta; življenjski stili in kvaliteta življenja.
Raziskovalci (13)
Organizacije (1)
Povzetek
Moderne demokratične družbe so kompleksni sistemi, ki jih sestavljajo številni podsistemi in medsistemske strukture. Za obvladovanje in usmerjanje lastne kompleksnosti so ti sistemi razvili različne mehanizme (samo)opazovanja. Med najbolj učinkovitimi mehanizmi družbenega samoopazovanja so družboslovne empirične raziskave.
Poglavitni cilj raziskovalnega programa Slovensko javno mnenje (SJM) je kontinuirano in sistematično družboslovno opazovanje nekaterih pomembnih stanj in procesov v slovenski družbi in v njenem mednarodnem okolju. Raziskovalni program je usmerjen na merjenje in pojasnjevanje stališč, izbir in ravnanj slovenskega prebivalstva na političnem, kulturnem, socialnem in ekonomskem področju. Z vztrajanjem pri longitudionalnem formatu, tj. z rednim ponavljanjem standardiziranih blokov kazalcev, raziskovalni program zagotavlja kvalitetne znanstvene informacije za spremljanje in razumevanje procesov v slovenski družbi.
Vse raziskave, ki so izvedene v okviru raziskovalnega programa SJM, so v osnovi sestavljene iz dveh kompleksov raziskovalnih vprašanj - iz nabora vprašanj za opazovanje dinamike stališč, ki praviloma obsegajo več vsebinskih sklopov (opisani so v nadaljevanju) in iz vprašanj za opazovanje socialnoekonomskih in demografskih spremenljivk kot so spol, starost, etničnost, družbeni razred, izobrazba, poklic, zaposlitev, dohodki, življenjski slog, vernost, struktura gospodinjstva, vključenost v socialna omrežja, družinski stan, tip naselja, regija ipd.
najpomembnejša področja raziskovanja so naslednja:
1. Družboslovno in politično relevantne teme kot so dinamika vrednot in stališč (zlasti tistih, ki se tičejo odnosa do politične demokracije, družbene pravičnosti in družbenih neenakosti, nacionalne identitete in etničnih razlik, dela, družine in religije). Sem sodijo tudi nekatere specifične teme, kot so odnos do zdravja in zdravstvene politike, do naravnega okolja in okoljske politike ter na vrednote, ki vplivajo na oblikovanje življenjskih slogov.
2. Stališča do strukturnih problemov v slovenski družbi (kot so družbena izključenost, brezposelnost in kriminal) in ukrepov za njihovo reševanje.
3. Odnos do javnih zadev in pripravljenost za javno angažiranje. Na tem področju je raziskovalna pozornost namenjena zlasti zaupanju slovenskega prebivalstva v državne in družbene institucije, odnosu do posameznih politik in njihovih učinkov, odnosu do medijev, politični participaciji ter vključenosti v prostovoljne organizacije, interesne skupine in organizacije.
Vsa raziskovalna vprašanja so izbrana glede na njihovo teoretsko smiselnost, empirično preizkušenosti in preverjenosti, uporabnost na različnih družboslovnih znanstvenih področjih ter relevantnost za družbeno usmerjanje (tj. za oblikovanje različnih politik). Pomemben kriterij pri izboru raziskovalnih vprašanj je njihova primernost za analizo razvojnih trendov na različnih družbenih področjih.
Program SJM torej ni raziskovanje javnega mnenja, ki se ukvarja le z aktualnimi - ali morda celo modnimi - vsebinami, ampak je sistematično načrtovan in razvit instrument, ki omogoča in spodbuja inovativno raziskovanje na podlagi akumuliranih raziskovalnih spoznanj in izkušenj, hkrati pa je dovolj prilagodljiv za vključevane novih teoretično in praktično relevantnih tem. Mnenjski podatki in podatki o strukturnih značilnostih slovenske družbe, ki so pridobljeni s programom SJM, so kvalitetna podlaga za večnivojske analize družbenega dogajanja in pomembna spodbuda za preverjanje in razvijanje družboslovnih teorij srednjega dometa.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt Slovensko javno mnenje izkazuje znanstvene rezultate na dveh ravneh, konceptualni in metodološki. Potencialne uporabnike na akademskem področju lahko razvrstimo v dve širši skupini: a) Raziskovalci, predavatelji in študentje pri predmetih in projektih, ki se ukvarjajo z vrednotno dinamiko sodobnih družb. Ti bodo imeli dostop do nove generacije družbenih indikatorjev in s tem do empirične podlage za preverjanje svojih znanstvenih hipotez v primerjalnem okviru. Zaradi splošne družboslovne in obenem primerjalne narave indikatorjev lahko pričakujemo, da bodo znanstveno pomembni dosežki najpogostejši na področju sociologije, politologije, psihologije, socialne politike, deloma tudi ekonomije in pedagoških znanosti. b) Raziskovalci, predavatelji in analitiki na področju metod družboslovnega raziskovanja, ki bodo deležni pretoka metodološkega znanja in metodoloških inovacij. Eno od glavnih vzpodbud tu predstavlja sodelovanje programske skupine v mednarodnih projektih, ki omogoča intenzivno izmenjavo znanj in izkušenj ter s tem izboljšanje kakovosti raziskovalnega dela. Končni cilj je dvig raziskovalnih standardov kakovosti in s tem zagotavljanje ustrezne informacijske podlage za družboslovne analize in politične odločitve.
Pomen za razvoj Slovenije
a) Vodenje in upravljanje - med širše družbene učinke projekta lahko štejemo izboljšanje vodenja in upravljanja. Tovrstne raziskave namreč omogočajo spremljanje družbenih trendov na večini politično najbolj relevantnih področij, kar lahko opredelimo kot mehanizem družbenega samo-opazovanja. Tu predpostavljamo postopen pretok izsledkov temeljnih raziskav na aplikativno raven, torej od znanosti v druge družbene sisteme. b) Strategija razvoja Slovenije - Med pomembnimi pričakovanimi uporabniki izsledkov sta tudi politika in javna uprava, ki jima rezultati lahko služijo kot informacijska podlaga in teoretsko ozadje za identifikaciji družbeno in politično relevantnih problemov, za oblikovanje političnih strategij in ukrepov ter načrtovanje akcij obveščanja javnosti. c) Dvig kakovosti življenja: množica indikatorjev družbenega stanja in trendov je ključna empirična podlaga za razpoznavanje (anti-)demokratičnega potenciala, žarišča družbenih napetosti in konfliktov, nastajajoče ali vztrajajoče družbene neenakosti in podobno. Tako oblikovalci politik kot širša javnost in mediji se preko njih posredno seznanijo z rezultati družboslovnih opazovanj s čimer so postavljeni v položaj (bolj) informiranega državljana, kar je izhodiščna točka morebitnega delovanja. d) Krepitev nacionalna identitete: družbeni indikatorji omogočajo tudi poglobitev vedenja o lastni družbi v kontekstu primerjave z drugimi družbama in s tem začrtovanje nacionalne identitete in njenih posebnosti. Predvsem z vključevanjem v mednarodne raziskovalne projekte in z objavami v tujini pa program prispeva tudi prispevek k prepoznavnosti oziroma analitične relevantnosti Slovenije v mednarodnem merilu. e) Razvoj dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja: sodelovanje v najbolj uglednih mednarodnih empiričnih projektih te vrste pomeni sprotno izmenjavo znanj in izkušenj ter posledično izboljšanje kvalitete pedagoškega in raziskovalnega dela. Pričakujemo lahko, da bo projekt s svojo mednarodno vpetostjo veliko prispeval k formiranju nove generacije metodološko usposobljenih kvantitativnih raziskovalcev.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
