Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Slovensko javno mnenje

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   

Koda Veda Področje
S210  Družboslovje  Sociologija 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
subjektivni indikatorji, družbeni razvoj, razvojne dimenzije, družboslovna anketa, mednarodno primerjalno raziskovanje, longitudinalno raziskovanje, vrednote, stališča, javno mnenje, participacija, kakovost življenja, metodološko raziskovanje, učinki konteksta, družboslovna infrastruktura
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
4.227,53
A''
211,63
A'
749,38
A1/2
1.723,88
CI10
1.370
CImax
156
h10
17
A1
13,09
A3
4,73
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 18. maj 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  103  1.263  1.093  10,61 
Scopus  150  1.867  1.609  10,73 
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  20792  mag. Živa Broder  Sociologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2024  264 
2.  31695  dr. May Doušak  Sociologija  Raziskovalec  2020 - 2024  88 
3.  20791  Rebeka Falle Zorman  Sociologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2024  280 
4.  50572  dr. Otto Gerdina  Sociologija  Raziskovalec  2020 - 2024  133 
5.  03704  dr. Mitja Hafner Fink  Sociologija  Vodja  2020 - 2024  398 
6.  15257  dr. Valentina Hlebec  Sociologija  Raziskovalec  2022 - 2024  625 
7.  53553  Ana Jagodic  Sociologija  Raziskovalec  2020 - 2022  18 
8.  19140  Ivana Kecman    Tehnični sodelavec  2020 - 2022  122 
9.  12527  dr. Slavko Kurdija  Sociologija  Raziskovalec  2020 - 2024  433 
10.  11258  dr. Brina Malnar  Sociologija  Raziskovalec  2020 - 2024  316 
11.  07136  dr. Vladimir Miheljak  Sociologija  Raziskovalec  2020 - 2023  1.217 
12.  30248  dr. Karl H. Muller  Sociologija  Raziskovalec  2020  155 
13.  02469  dr. Niko Toš  Sociologija  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2024  1.050 
14.  11326  dr. Samo Uhan  Sociologija  Raziskovalec  2020 - 2024  445 
15.  27828  mag. Tina (Martina) Vovk    Tehnični sodelavec  2020 - 2024  188 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.573 
Povzetek
Raziskovalni program je nadaljevanje programa Slovensko javno mnenje (SJM) in kontinuiranega raziskovanja stališč prebivalcev Slovenije, ki v okviru Centra za raziskovanje javnega mnenja poteka neprekinjeno od leta 1968.   Program je zasnovan na ideji spremljanja družbenega razvoja s pomočjo t.i. subjektivnih indikatorjev, ki se uporabljajo v okviru anketnega raziskovanja. Gradimo na predpostavki, da razvojnih procesov na različnih razsežnostih družbenega življenja ni mogoče obravnavati izvzeto iz kompleksnosti družbenih sistemov in družbene strukture. Tako se z družbenim razvojem običajno povezuje te tri razsežnosti: - socioekonomska, - kulturna - institucionalna.   V zvezi s tem izhodiščem nas na splošni ravni zanima raziskovalno vprašanje:   Kakšne povezave med omenjenimi dimenzijami razvoja lahko v kontekstu aktualnih globalnih družbenih procesov (okrepljeni migracijski tokovi, ciklične ekonomske krize, rast populizma v politiki) prepoznamo s pomočjo subjektivnih indikatorjev?   Za odgovor na to vprašanje in doseganje raziskovalnih ciljev programa bo družboslovna anketa na populaciji prebivalcev Slovenije osrednja raziskovalna metoda. Pri tem bo pomembna vključenosti v ključne mednarodne anketne družboslovne programe kot so ISSP, EVS/WVS in ESS. Za opazovanje omenjenih treh razsežnosti človekovega in družbenega razvoja bodo subjektivni indikatorji v anketah pokrivali predvsem naslednja VSEBINSKA PODROČJA: zaznave družbenih neenakosti, odnos do marginalnih skupin, ocena lastnega družbenega in ekonomskega položaja, identitete, zadovoljstvo z življenjem, zaupanje, demografske značilnosti, kakovost življenja, vrednotne usmeritve, stališča do pomembnih družbeno-razvojnih tematik, ocena delovanja institucij, razumevanje demokracije, državljanstvo, politična participacija, politična izbira.   Poleg konceptualnih vidikov so za program pomembni tudi METODOLOŠKI VIDIKI anketnega raziskovanja, ki so v funkciji izboljšanja kakovosti zbranih podatkov. Raziskovalna pozornost bo usmerjena predvsem v naslednje: - Različni učinki konteksta (vrstni red vprašanj, družbeni kontekst) - Učinki načina anketiranja in problem uporabe kombiniranih načinov anketiranja.   RAZISKOVALNE METODE za doseganje raziskovalnih ciljev programa so vezane na družboslovno anketo kot temeljno raziskovalno obliko. Uporablja se metoda osebnega intervjuja. Anketa se izvaja redno letno na verjetnostnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije z inštrumenti, razvitimi v okviru programske skupine. V pomembnem delu pa bo šlo za vključitev v mednarodne anketne družboslovne programe kot so ISSP, WVS/EVS in ESS.   CILJI in pričakovani rezultati raziskovanja so: - Odgovori na raziskovalno vprašanje glede uporabnosti subjektivnih indikatorjev; - Preizkus in razvoj metodoloških pristopov za kakovostno anketno raziskovanje; - Oblikovanja družboslovne infrastrukture – kakovostnih podatkovnih baz, ki bodo dostopne družboslovni skupnosti za nadaljnje analize.
Pomen za razvoj znanosti
Poslanstvo programa   Od svoje ustanovitve projekt Slovensko javno mnenje sledi naslednjim trem splošnim ciljem: 1) izboljševanje kvalitete človekovega (družbenega) življenja; 2) slediti standardom znanstvene odličnosti; 3) povezovanje raziskovalnega dela s pedagoškim delom.   Kratka zgodovina   Program Slovensko javno mnenje se je pričel izvajati leta 1968, ko je Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij prvič izvedel raziskavo Slovensko javno mnenje, poglavitni infrastrukturni program družboslovnih znanosti v Sloveniji na področju mnenj in stališč. Že od začetka je bil cilj programa zbiranje časovne vrste družboslovnih kazalnikov, ki vključujejo, med mnogimi drugimi, kazalnike kakovosti življenje, družbene razslojenosti, vrednotnih orientacij ipd. in z njihovo pomočjo spremljati ter – če je mogoče – pojasnjevati splošne vzorce političnih, družbenih, kulturnih in ekonomskih stališč in ravnanj prebivalcev. Družboslovne raziskave splošnega tipa so danes postale nezamenljiv vir primerjalnih podatkov za družboslovno znanost, saj praviloma nudijo najboljše raziskovalne možnosti za razvoj teorij, razpoznavanje družbenih trendov ter nudenje podpore javnim politikam.   V obdobju 1968 – 2019 je raziskovalna skupina SJM izvedla 80 akademskih terenskih raziskav nacionalnega obsega od katerih 40 v okviru mednarodnih kooperacij. Tudi danes poglavitno poslanstvo PS SJM ostaja merjenje relevantnih strukturnih značilnosti in procesov v slovenski družbi v širšem evropskem in globalnem kontekstu. Z vidika akademskega ali javno političnega analitika podatki SJM predstavljajo kakovostno empirično podlago za multi-variantne analize družbene dinamike in pomembno spodbudo za testiranje in razvoj družboslovnih teorij srednjega dometa.   Program SJM kot znanstvena infrastruktura   Že od Durkheimove klasične študije samomora kot družbenega pojava in Webrove študije vloge protestantske etike v razvoju kapitalizma se je primerjalna metoda uveljavila kot ena ključnih metod družboslovne analize. A medtem ko so morali klasični sociologi svoje podatke iskati predvsem v državnih statistikah ali celo uporabiti hevristične namesto empiričnih pristopov, imajo danes družboslovni znanstveniki za primerjalne analize na voljo velike količine namensko zbranih podatkov. To je predvsem zasluga mednarodnih družboslovnih raziskav splošnega tipa, velikih kooperativih projektov, ki so se pričeli oblikovati v 80h letih prejšnjega stoletja kot zgodnje različice današnjih raziskovalnih infrastruktur za področja družboslovnih znanosti.   V slovenskem kontekstu je vlogo tovrstne infrastrukture opravljal program Slovensko javno mnenje že od leta 1968, še bolj pa po letu 1991, ko se je priključil štirim velikim mednarodnim raziskovalnim konzorcijem, ki predstavljajo poglavitni vir primerjalnih izsledkov stališč: World Values Survey, European Values Study, International Social Survey Programme in European Social Survey. Prav slednja v zadnjem desetletju predstavlja poglavitno linijo mednarodnega sodelovanja ko gre za akademske učinke, metodološko kakovost in metodološke inovacije. European Social Survey, prvič izvedena 2002, je mednarodna akademska raziskava stališč, vrednot in ravnanj prebivalcev Evrope, katere ključni cilj je tudi splošni dvig kakovosti primerjalnega anketnega raziskovanja.   Preko sodelovanja v mednarodnih kooperacijah je skupina SJM pridobila najnovejša metodološka znanja za kakovostno izvedbo primerjalnih družboslovnih raziskav in postala središče metodoloških znanj za študente in raziskovalce.   Nacionalni znanstveni pomen   Mednarodne primerjave imajo že po logiki stvari večji pomen za manjše države, kjer je možnost regionalnih primerjav sorazmerno omejena. Z vidika financerjev zato le redkokateri drug raziskovalni format nudi toliko dodane vrednosti kot je primerjalna raziskava. V ponazorilo, ker je program SJM sodeloval v vseh devetih valovih European Social Survey, bi imel slovenski meta analitik na voljo okoli 1500 znanstv
Pomen za razvoj Slovenije
Omogočanje prenosa znanja in podpora javnim politikam sta na v splošnem dva najbolj pričakovana družbena učinka družboslovnih znanosti. Že od svojih začetkov si je program SJM prizadeval dosegati 'družbene učinke', ki bi presegali zgolj akademsko raven raziskovanja, zagotavljati izsledke, ki bi koristili družbi kot celoti, spodbujati nove pristope k družbenim problemom in nuditi podporo javnim razpravam in politikam. Sledi opis dveh družbenih področij, kjer je mogoče družbene učinke programa Slovensko javno mnenje najbolj neposredno opazovati.   1. Spremljanje kakovosti življenja, oblikovanje nacionalnih razvojnih politik in strategij   Oblikovalci javnih politik so najbolj pomembna ciljna skupina med neakademskimi uporabniki, saj imajo možnost, da neposredno uporabijo podatke in izsledke SJM kot informacijsko podlago za oblikovanje javnih politik, strategij, ukrepov, za razpoznavanje kritičnih družbenih problemov ali načrtovanje informacijskih kampanij. Na splošno rečeno je mogoče podatke programa SJM uporabiti na različnih javno političnih področjih kot so blaginjska, imigracijska in ekonomska politika. Področja kakovosti življenja in subjektivne blaginje so tista, ki jim longitudinalni kazalniki raziskav SJM kot so medosebno in politično zaupanje, zadovoljstvo z življenjem, sreča, družbena omrežja, subjektivno zdravje, zadovoljstvo z dohodki gospodinjstva, nudijo še posebno dobro podporo . Širok nabor družbenih kazalnikov raziskav SJM javno političnim analitikom omogoča oceno prisotnosti nedemokratičnih premikov, razpoznavanje področij potencialnih družbenih napetosti in konfliktov, spremljanje trendov vztrajajočih družbenih neenakosti in družbene integracije ipd., s čimer dobijo možnost oblikovanja dnevnega reda in sprožanja preventivnih javno političnih ukrepov.   Konkretni primer uporabe podatkov SJM v javno političnem procesu je sodelovanje z Inštitutom za makroekonomske analize in razvoj Republike Slovenija (UMAR). Širši nabor deležnikov obsega različna ministrstva in sektorje vlade Republike Slovenije. Poročila, ki vsebujejo podatke raziskav SJM imajo širok razpon in vsebujejo raznolike tematike. V nekaterih primerih kazalniki SJM zadevajo točno določena ministrstva, po drugi strani pa so koncepti kot je 'sreča' relevantni za mnoga ministrstva. Potrebe po podatkih so dveh vrst: Slovenija želi vedeti, kako uspešno napreduje oziroma se razvija na podlagi večjega števila družbenih kazalnikov. Vsakih deset let se oblikuje in sprejema razvojna strategija in napredek pri doseganju strateških razvojnih ciljev se meri preko rednih poročil o razvoju. Obenem program SJM omogoča tudi primerjave z drugimi državami Evropske Unije. Ti kazalniki imajo velik pomen, saj si Slovenija aktivno prizadeva zmanjšati zaostanek v razvoju za EU in primerjalni podatki predstavljajo ključni vir ocen o stopnji lastnega razvoja. Kot tak, program SJM zagotavlja visoko kakovostne podatke o večjem številu družbenih kazalnikov, ki jih je mogoče uporabiti tako v strateških dokumentih kot v sprotnih monitoring poročilih. Uporaba SJM podatkov je bila skozi leta stabilna, podatki so bili uporabljeni v seriji letnih (monitoring) poročil, v nelaterih primerih pa tudi kot del nove desetletne strategije   Nekaj primerov poročil UMARja:   • Kazalniki blaginje v Sloveniji. Čeprav je bil projekt pred kratkim ustavljen, je potekal v letih 1995 -2015 in je vseboval mnoge kazalnike raziskav SJM.   • Poročilo o razvoju. Poročilo o razvoju je letna publikacija, ki spremlja izpolnjevanje strateških usmeritev za razvoj Slovenije na ekonomskem, socialnem in ekonomskem področju. Konkretno so bili uporabljeni naslednji SJM kazalniki: zaupanje soljudem, zaupanje institucijam, zadovoljstvo z demokracijo.   • Razvojna strategija. Razvojna strategija Slovenije predstavlja vizijo in cilje razvoja Slovenije, vključno s petimi razvojnimi prioritetami s pripadajočim načrtom aktivnosti. V ospredju nove strategije splošno blagostanje vsakega posameznika. Zato se strategija ne os
Zgodovina ogledov
Priljubljeno