Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Slovensko javno mnenje

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   
5.06.00  Družboslovje  Politične vede   

Koda Veda Področje
S210  Družboslovje  Sociologija 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
5.06  Družbene vede  Politične vede 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  08081  dr. Ivan Bernik  Sociologija  Raziskovalec  2014 - 2017  350 
2.  20792  mag. Živa Broder  Sociologija  Tehnični sodelavec  2014 - 2019  263 
3.  31695  dr. May Doušak  Sociologija  Raziskovalec  2015 - 2019  87 
4.  20791  Rebeka Falle Zorman  Sociologija  Tehnični sodelavec  2014 - 2019  279 
5.  50572  dr. Otto Gerdina  Sociologija  Mladi raziskovalec  2017 - 2019  126 
6.  03704  dr. Mitja Hafner Fink  Sociologija  Vodja  2014 - 2019  396 
7.  53553  Ana Jagodic  Sociologija  Mladi raziskovalec  2019  17 
8.  19140  Ivana Kecman    Tehnični sodelavec  2014 - 2019  121 
9.  12527  dr. Slavko Kurdija  Sociologija  Raziskovalec  2014 - 2019  432 
10.  11258  dr. Brina Malnar  Sociologija  Raziskovalec  2014 - 2019  315 
11.  07136  dr. Vladimir Miheljak  Sociologija  Raziskovalec  2014 - 2019  1.217 
12.  30248  dr. Karl H. Muller  Sociologija  Raziskovalec  2015 - 2019  155 
13.  02469  dr. Niko Toš  Sociologija  Upokojeni raziskovalec  2014 - 2019  1.049 
14.  11326  dr. Samo Uhan  Sociologija  Raziskovalec  2014 - 2019  443 
15.  27828  mag. Tina (Martina) Vovk    Tehnični sodelavec  2014 - 2019  187 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.131 
Povzetek
Raziskovalni program je nadaljevanje programa Slovensko javno mnenje (SJM) in je zasnovan na ideji spremljanja družbenega razvoja s pomočjo t.i. subjektivnih indikatorjev, ki se uporabljajo v okviru anketnega raziskovanja. Gradimo na predpostavki, da razvojnih procesov na različnih razsežnostih družbenega "življenja" ni mogoče obravnavati izolirano in izvzeto iz kompleksnosti družbenih sistemov in družbene strukture. Tako se z družbenim oz. človekovim razvojem običajno povezuje vsaj naslednje tri razsežnosti: a) socio-ekonomska, b) kulturna in c) institucionalna .V zvezi s tem izhodiščem nas na splošni ravni zanima raziskovalno vprašanje: Ali lahko tako v Sloveniji kot v mednarodnem primerjalnem kontekstu aktualnih globalnih družbenih trendov s pomočjo t. i. »subjektivnih indikatorjev« ugotovimo povezanost med različnimi dimenzijami razvoja – socio-ekonomsko, kulturno in institucionalno (politično) in kako se te povezave kažejo? Za vsako od treh razsežnosti človekovega in družbenega razvoja (soci-ekonomska, kulturna, institucionalna) bodo subjektivni indikatorji pokrivali predvsem naslednja vsebinska področja: zaznave družbenih neenakosti in konfliktov, odnos do marginalnih skupin, ocena lastnega družbenega in ekonomskega položaja, zadovoljstvo na različnih področjih življenja, zaupanje, socialni stiki, demografske značilnosti, kakovost življenja, vrednotne usmeritve, življenjski stil, stališča do pomembnih družbeno-razvojnih tematik, religija, politične vrednotne usmeritve, ocena delovanja institucij, razumevanje demokracije, državljanstvo, volitve, politična participacija, množični mediji, Slovenija v mednarodnih povezavah.   Poleg konceptualnih vidikov pa so za program pomembni tudi metodološki vidiki raziskovanja družbenega razvoja s pomočjo subjektivnih indikatorjev. Predvsem gre za naslednje vidike povezane s problematiko operacionalizacije in merjenja:  veljavnosti in zanesljivosti, enakovrednost meritev, vzorčni načrt anketne raziskave.   Splošne in specifične raziskovalne metode programa so vezane na družboslovno anketo kot temeljna raziskovalna oblika za doseganje raziskovalnih ciljev programa. Pri tem gre za redno letno izvajanje družboslovne ankete na vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije z inštrumenti, razvitimi v okviru programske skupine. V pomembnem delu pa bo šlo za vključitev v mednarodne anketne družboslovne programe, od katerih naj izpostavimo ISSP (ki poteka letno), WVS, EVS in CSES. V tem okviru je potrebno omeniti še nekatere druge metodološke pristope: mednarodna in medčasovna primerjalna analiza, kvantitativne analize (anketnih podatkov), sekundarna analiza podatkov že opravljenih (mednarodnih) anketnih raziskav, metodološki eksperiment (za preizkus merskih inštrumentov).     Cilji in pričakovani rezultati raziskovanja pa so: a) vsebinski (spoznavni) – vezani na postavljeno raziskovalno vprašanje in hipoteze ter b) praktični (in metodološki) – v smislu oblikovanja kakovostnih podatkovnih baz, ki bodo dostopne družboslovni skupnosti za nadaljnje analize.
Pomen za razvoj znanosti
Poslanstvo programa: Projekt Slovensko javno mnenje tradicionalno sledi naslednjim trem splošnim ciljem: 1) izboljševanje kvalitete človekovega (družbenega) življenja; 2) slediti standardom znanstvene odličnosti; 3) povezovanje raziskovalnega dela s pedagoškim delom.   Kratka zgodovina: Leta 1968 je skupina 6 profesorjev na sedanji Fakulteti za družbene vede oblikovala prvi anketni vprašalnik raziskave Slovensko javno mnenje, kar je bil začetek kontinuiranega raziskovanja stališč prebivalcev Slovenije. To je predstavljalo nov demokratični element v družbi z enostrankarskim političnim sistemom, izsledki raziskav pa so v 80h letih postali tudi pomembna podlaga za sprejemanje političnih odločitev. Z ugotavljanjem korenitih sprememb v slovenski družbi so te raziskave posredno vplivale tudi na dinamiko teh sprememb, podatki iz tega obdobja pa so še vedno eden od nepogrešljivih virov za proučevanje spreminjanja slovenske družbe. Z novo prelomnico se je skupina srečala po letu 1990, ko se je programu Slovensko javno mnenje uspelo hitro vključiti v vse pomembnejše mednarodne raziskovalne projekte te vrste. S tem se je vse bolj preusmerjal na teoretsko utemeljeno in v metodološkem pogledu primerjalno zasnovano merjenje družbenih pojavov, močno se je okrepila tudi publicistična dejavnost. Podatki in izsledki raziskav zadnjih 20 let zagotavljajo slovenskim družboslovcem bogato in kakovostno informacijsko podlago za primerjalno raziskovanje slovenske družbe.   Program bo po pričakovanju izkazoval znanstvene rezultate na dveh ravneh, konceptualni in metodološki. Potencialne uporabnike na akademskem področju lahko razvrstimo v dve širši skupini:   a) Raziskovalci, predavatelji in študentje pri predmetih in projektih, ki se ukvarjajo z vrednotno dinamiko sodobnih družb. Ti bodo imeli dostop do nove generacije družbenih indikatorjev in s tem do empirične podlage za preverjanje svojih znanstvenih hipotez v primerjalnem okviru. Zaradi splošne družboslovne in obenem primerjalne narave indikatorjev lahko pričakujemo, da bodo znanstveno pomembni dosežki najpogostejši na področju sociologije, politologije, psihologije, socialne politike, deloma tudi ekonomije in pedagoških znanosti.   b) Raziskovalci, predavatelji in analitiki na področju metod družboslovnega raziskovanja, ki bodo deležni pretoka metodološkega znanja in metodoloških inovacij. Eno od glavnih vzpodbud tu predstavlja sodelovanje programske skupine v mednarodnih projektih, ki omogoča intenzivno izmenjavo znanj in izkušenj ter s tem izboljšanje kakovosti raziskovalnega dela. Končni cilj je dvig raziskovalnih standardov kakovosti in s tem zagotavljanje ustrezne informacijske podlage za družboslovne analize in politične odločitve.
Pomen za razvoj Slovenije
Program SJM ima preko sodelovanja v mednarodnih kooperacijah vzpostavljeno mrežo metodološkega usposabljanja za različne skupine uporabnikov tako iz javne kot zasebne raziskovalce raziskovalne sfere. Pridobljena znanja so oziroma bodo najbolj neposredno uporabna na področjih trženja, oglaševanja, vseh vrst kvantitativnega raziskovanja javnega mnenja, kot tudi v različnih analitičnih oddelkih ostalih industrijskih dejavnosti, katerih predmet so podatkovne analize (kadrovski oddelki, analize zadovoljstva zaposlenih, interni oddelki za analize trga ipd.).   Področja implementacije izsledkov raziskav Slovensko javno mnenje v praksi:   a) Vodenje in upravljanje - med širše družbene učinke projekta lahko štejemo izboljšanje vodenja in upravljanja. Tovrstne raziskave namreč omogočajo spremljanje družbenih trendov na večini politično najbolj relevantnih področij, kar lahko opredelimo kot mehanizem družbenega samo-opazovanja. Tu predpostavljamo postopen pretok izsledkov temeljnih raziskav na aplikativno raven, torej od znanosti v druge družbene sisteme.   b) Strategija razvoja Slovenije - Med pomembnimi pričakovanimi uporabniki izsledkov sta tudi politika in javna uprava, ki jima rezultati lahko služijo kot informacijska podlaga in teoretsko ozadje za identifikaciji družbeno in politično relevantnih problemov, za oblikovanje političnih strategij in ukrepov ter načrtovanje akcij obveščanja javnosti.   c) Dvig kakovosti življenja: množica indikatorjev družbenega stanja in trendov je ključna empirična podlaga za razpoznavanje (anti-)demokratičnega potenciala, žarišča družbenih napetosti in konfliktov, nastajajoče ali vztrajajoče družbene neenakosti in podobno. Tako oblikovalci politik kot širša javnost in mediji se preko njih posredno seznanijo z rezultati družboslovnih opazovanj s čimer so postavljeni v položaj (bolj) informiranega državljana, kar je izhodiščna točka morebitnega delovanja.    d) Krepitev nacionalna identitete: družbeni indikatorji omogočajo tudi poglobitev vedenja o lastni družbi v kontekstu primerjave z drugimi družbama in s tem začrtovanje nacionalne identitete in njenih posebnosti. Predvsem z vključevanjem v mednarodne raziskovalne projekte in z objavami v tujini pa program prispeva tudi prispevek k prepoznavnosti oziroma analitične relevantnosti Slovenije v mednarodnem merilu    e) Razvoj dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja: sodelovanje v najbolj uglednih mednarodnih empiričnih projektih te vrste pomeni sprotno izmenjavo znanj in izkušenj ter posledično izboljšanje kvalitete pedagoškega in raziskovalnega dela. Pričakujemo lahko, da bo projekt s svojo mednarodno vpetostjo veliko prispeval k formiranju nove generacije metodološko usposobljenih kvantitativnih raziskovalcev.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno