Projekti / Programi
OKOLJSKA GEOKEMIJA KOVIN NA ONESNAžENIH OBMOčJIH
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.06.04 |
Naravoslovje |
Geologija |
Geokemija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.05 |
Naravoslovne vede |
Zemlja in okolje |
Raziskovalci (9)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacij |
| 1. |
0215 |
Geološki zavod Slovenije |
Ljubljana |
5051410000 |
10.362 |
Pomen za razvoj znanosti
V zaključenem projektu smo študirali naravne in antropogene procese v Zemljinem površju. Raziskave so prispevale k temeljnemu znanju poznavanja geološkega okolja, obenem pa smo uspešno reševali metodološke probleme raziskav in praktičnega dela na področju geokemičnih raziskav okolja. Slovenija kljub svoji majhni površini zaradi izjemno pestre geološke sestave, industrijske razvitosti in poseljenosti nudi dobro možnost pridobivanja omenjenih znanstvenih spoznanj, ki so lahko pomembni tudi za številne druge dežele.
Rezultati raziskav in ocene vpliva starih območij predelave rude na okolje na Idrijskem niso zanimivi samo iz znanstveno-raziskovalnega stališča, pač pa so pomembni tudi za razumevanje novejših intenzivnih onesnaženj tal na širšem območju Idrije in na drugih primerljivih območjih po svetu. Študije so zajele transformacije prvotnih zvrsti živega srebra (cinabarit) v tleh kot posledica preperevanja in Hg(0), emitiranega ali izgubljenega med procesom žganja ter odloženega v tla zaradi usedanja iz zraka. Zato raziskava predstavlja pomemben doprinos k razumevanju usode živega srebra v tleh in k razumevanju ostalih okoljskih tveganj, tako na območju Idrije kot tudi širše.
Rezultati raziskovalnega projekta pomembno prispevajo k novim znanstvenim spoznanjem o geokemičnih procesih v močno onesnaženih okoljih. Na proučevanih področjih smo določili onesnaženost okolja, pred-civilizacijsko stanje in s človekovo dejavnostjo povzročene spremembe okolja. Pomemben rezultat projektnih raziskav je bil zagotoviti znanstvene podatke, ki so v pomoč pri omejevanju tveganj, povezanih s kovinami v okolju in odgovarjanju na bazična vprašanja o izvoru in količini kovin, ki so na razpolago za vstop v prehransko verigo.
Podatki o obremenitvah in vplivih na okolje, ki so bili pridobljeni tekom predlaganega projekta, bodo koristno prispevali k razumevanju vplivov delovanja kovinskih rudnikov in s tem nastalih odpadkov na okolje. Koristni bodo za geo-medicinske študije, pri proizvodnji in uporabi mineralnih surovin, varovanju pred naravnimi katastrofami, za prostorsko načrtovanje in bodo posledično vplivala na slovenski nacionalni razvoj. Rezultati raziskovalnega projekta so potrebni in koristni za načrtovanje trajnostnega razvoja, za oceno vplivov na zdravje ljudi/živali, za kmetijstvo, gozdarstvo, prostorsko načrtovanje in za upravljanje z naravnimi viri.
V okviru projekta smo posvetili poseben poudarek nadaljnjemu razvoju naprednih metod obdelave podatkov ter metod linearnega in nelinearnega matematičnega modeliranja, ki se nanašajo na aplikacijo sodobnih matematičnih analiz za izdelavo modelov napovedi koncentracij kemičnih prvin visoke zanesljivosti ter ločljivosti. Zlasti uspešne so bile aplikacije metode MLP (multipla polinomska regresija) in ANN-MP (umetna inteligenca- večslojni perceptron) na porazdelitev in razširjanje težkih kovin v okolju. Uspešno smo vključili tudi metode daljinskega zaznavanja.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomembna naloga zaključenega projekta je bila vpeljava nove analitične metode vrstične elektronske mikroskopije z rentgensko mikroanalizo (SEM/EDS) v okoljske raziskave s kovinami onesnaženih področij. Vrstična elektronska mikroskopija z rentgensko mikroanalizo (SEM/EDS) je odprla novo področje raziskav v geokemiji in geologiji okolja v slovenskem prostoru. Tudi v svetovnem merilu predstavljajo naši rezultati pomemben doprinos k uveljavljanju te metode na področju geokemije in mineralogije okolja. Glavni prispevek metode je opredelitev faz, nosilcev težkih kovin, ki predstavljajo primarna potencialna onesnažila v medijih okolja, glede na njihov izvor. Razdelitev po izvorih je zelo pomembna za lociranje virov onesnaženja in določitev stopnje negativnih vplivov, ki izhajajo iz posameznih virov, tako naravnih kot antropogenih. Pri običajnih geokemičnih metodah, ki zahtevajo pripravo vzorcev s sekvenčno ekstrakcijo, se informacije o mineralogiji faz, ki nosijo težke kovine, izgubijo, zato je metoda SEM/EDS zelo pomembna za oceno biodostopnosti težkih kovin v odvisnosti od kemijskih in fizikalnih lastnosti mineralnih vrst teh faz.
V okviru projekta smo razširili in poglobili znanstveno-tehnološko sodelovanje predvsem z zainteresiranimi institucijami iz območja zahodnega Balkana. V zadnjem desetletju Geološki zavod Slovenije (GeoZS) uspešno sodeluje v številnih geokemičnih raziskavah v Bosni in Hercegovini, Makedoniji, na Hrvaškem, Kosovu in v Srbiji, tudi na osnovi številnih bilateralnih in evropskih projektov. Uspešno sodelovanje med GeoZS in ustanovami iz drugih držav je rezultiralo s številnimi objavami, kar posebej velja za sodelovanje z Makedonijo. Glavne aktivnosti GeoZS so bile vezane na inicializacijo okoljskih geokemičnih študij na območju zahodnega Balkana, prenosu znanj in izkušenj na področju dizajnov raziskovalnih shem, metodam vzorčenja in in-situ meritvam, optimizaciji in nadaljnjem razvoju analitskih metod, obdelavi podatkov in vpeljevanju sodobnih numeričnih metod, vizualizaciji podatkov in sodobnem načinu predstavljanja rezultatov širši javnosti.
Rezultati projekta bodo vsekakor pripomogli k promociji države, dostopanju do tujih znanj, vzgoji in izobraževanje kadrov. Projekt je bil tudi usklajen z razvojno politiko države oz. sodelovanju, ki je usmerjeno na sosednje države in regije držav Zahodnega Balkana (predlagana Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije 2011 – 2020). Skozi delo so se formirale mreže raziskovalcev, ki medsebojno sodelujejo v skladu s sodobne evropskimi in svetovnimi trendi.
Tekom projekta smo vzgajali tudi mlade raziskovalce. V projektni skupini sta sodelovala dva doktoranda, ki sta z raziskavami, ki so sodila v projektno delo, uspešno zaključila doktorski študij ter sta se po zaključku študija kot raziskovalca vključila znanstveno-raziskovalno delo Geološkega zavoda Slovenije. Tudi sodelovanje z državami iz EU in JV Balkana obsega poleg znanstvenega sodelovanja in tehnične podpore tudi vzajemno pomoč pri izobraževanju študentov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
