Projekti / Programi
Reforma nepravdnih postopkov
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
Koda |
Veda |
Področje |
5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
Raziskovalci (16)
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Rezultat raziskave so nova pomembna znanstvena spoznanja, ki po pričakovanju zapolnjujejo precejšnjo vrzel v teoriji nepravdnega postopka v Sloveniji, ki že nekaj časa ni bil deležen kakšne posebne pozornosti. Rezultati projekta služijo tudi razvoju primerjalno pravne znanstvene metode ter ustvarjanju boljših pogojev v Republiki Sloveniji za varstvo človekovih pravic na področju nepravdnih postopkov, ob upoštevanju in analizi novejše sodne prakse Evropskega sodišča za varstvo človekovih pravic v Strasburgu. Dosežki omogočajo tudi temeljito ocenitev pozitivne zakonodaje na področju nepravdnega postopka (analiza stanja) in lahko služijo Vladi Republike Slovenije oz. njenim ministrstvom (predvsem pristojnemu ministrstvu za pravosodje, ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Službi vlade za zakonodajo ipd.) pri pripravi zakonodaje, lahko pa so uporabljeni tudi v pravosodju (sodišča in odvetniki), na univerzah in njihovih članicah doma in v tujini, v odvetništvu in v notariatu.
Kot rezultat projekta so oblikovane podlage za sodnikova pooblastila in dolžnosti v povezavi s kombinacijo načela dispozitivnosti in oficialnosti v nepravdnih postopkih. Potrebno je dograjevati procesne pravice oseb, ki ne morejo same skrbeti za svoje zadeve. V zvezi z dokazovanjem in reševanjem predhodnih vprašanj je zlasti problematična napotitev na pravdo, ki pogosto za nesorazmerno dolgo zavleče končno odločitev nepravdnega sodišča. Vsa ta vprašanja se rešuje na ta način, da so zagotovljene temeljne procesne pravice udeležencev nepravdnega postopka, ne da bi obenem prišlo do nepotrebnega podaljševanja postopka.
Raziskovalna skupina je organizirala tudi mednarodne znanstvene konference, na katerih so bila obravnavana aktualna vprašanja nepravdnih postopkov, in sicer: »Nepravdni postopki v stvarnopravnih in stanovanjskih zadevah« (2010); Nepravdni postopki v družinskih zadevah ob sprejemanju Družinskega zakonika (2011); I. dnevi nepravdnega in izvršilnega prava 2012.
Projekt je v določenem delu upošteval tudi rezultate evropskega projekta v okviru 6. Okvirnega programa EU »Evropski izvršilni naslov« (št. JLS/2005/FPC/047 – 30 – CE – 003679/00-68) in 7. Okvirnega programa »Poenostavljena izterjava terjatev v EU« (št. JLS/2009/JCIV/AG/003-30-CE), obeh je bila vodja prof. dr. Vesna Rijavec. Upoštevani so bili izsledki v zvezi z evropskim izvršilnim naslovom in izvršilnim pravom, ki bo svojem bistvu sodi med nepravdne postopke. Prav tako pa se bodo rezultati temeljnega projekta odražali v novem projektu 7. okvirnega programa z naslovom »Razsežnosti dokazovanja v evropskem civilnem procesnem pravu« (JUST/2012/JCIV/AG/3434), katerega nosilka je prav tako prof. Rijavčeva.
Rezultati dela so bili objavljeni tudi v številnih izvirnih znanstvenih člankih in več znanstvenih monografijah (uvodna pojasnila k ZNP, ZZK-1C, itd).
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt je posebnega pomena zaradi narave nepravdnih postopkov, v katerih se urejajo nekateri bistveni segmenti življenja državljanov, odločitve pa posegajo v temeljne človekove pravice glede osebnega in družinskega statusa ter dedovanja in zasebne lastnine. Prispeva k razvoju socialne kohezivnosti in razvijanju človeških virov, težišče preučevanja pa je usmerjeno tudi k upoštevanju možnosti, ki jih pri reševanju nepravdnih zadev nudijo informacijske tehnologije. Pri urejanju civilnih razmerij med ljudmi (kot so npr. skrb za otroke in nesposobne osebe, urejanje razmerij med etažnimi lastniki, med družbeniki ali delničarji gospodarskih družb) izrazito formalni in dolgotrajni sodni postopek, kot je pravdni postopek, pogosto ne daje najustreznejših rešitev. Ustrezno izpeljani nepravdni postopki širše omogočajo preventivno urejanje razmerij med posamezniki, kar vodi v uspešnejšo družbo. V svetu je opazen trend deformalizacije postopkov, ob hkratnem upoštevanju mehanizmov za varstvo človekovih pravic. Tak razvoj raziskovalna skupina spremlja in rešitve prilagaja slovenskim razmeram.
Projekt prispeva k:
• lažjemu in enostavnejšemu reševanje pravnih razmerij, ki se urejajo v nepravdnih postopkih;
• povečanemu varstvu pravic oseb, ki ne morejo skrbeti same zase, v nepravdnih postopkih (npr. otroci in mladoletniki, odrasle osebe, ki zaradi duševne motnje ali bolezni ne morejo skrbeti zase);
• bolj učinkovitemu sodnemu varstvu v nepravdnih postopkih;
• enostavnejšemu in bolj učinkovitem reševanje razmerij z veliko udeleženci (npr. etažni lastniki, solastniki, družbeniki gospodarskih družb) v nepravdnih postopkih.
Vodja projekta prof. dr. Vesna Rijavec in ostali člani raziskovalne posredujejo najnovejša znanja in ugotovitve iz projekta tako študentom dodiplomskega študija, kakor tudi študentom podiplomskega študija Bologna II.
Izvedba projekta vpliva na družbeni in ekonomski razvoj Slovenije ter pomaga odpravljati posledice prejšnje družbeno-ekonomske ureditve in tranzicije. Eden izmed značilnih primerov tega je recimo neurejenost nepremičninskih evidenc, kar se v zadnjem času sanira z ZVEtL-om. Prav tako se s pospešenimi prizadevanji za reformo izvršbe prispeva k učinkovitejši izterjavi dolgov in posledično o zmanjšanju plačilne nediscipline v Sloveniji. Podobno velja za preučevanje notarskega zapisa kot izvršilnega naslova, ki je sredstvo za izvensodno urejanje razmerij in s tem za razbremenitev sodišč.
Podlago ustreznim predpisom predstavljajo kvalitetne primerjalne študije, ki so se izvajale znotraj raziskovalnega projekta. Preučevanja aktualnih gibanj v EU in posameznih zahodnoevropskih državah in analizirana domača pravna ureditev so podlaga pripravi izhodišč in nato konkretni izpeljavi dosežkov raziskovalnega dela. To v končni fazi rezultira v strokovnih podlagah za pripravo nove in spremembe obstoječe zakonodaje, upoštevaje ugotovljene potrebe v praksi.
Rezultati raziskovanja so tako v oporo zakonodajalcu pri kreiranju pravnih pravil kakor tudi sodiščem pri uporabi pravnih pravil. Taka raziskovalna usmeritev dolgoročno v pozitivni smeri vpliva na izboljšanje pogledov širše javnosti na konsistentnost in učinkovitost gospodarstva in delovanje pravnega sistema. Posledično projekt pozitivno vpliva na konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si