Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Urbana hidrogeologija ? študij transportnih procesov ostankov zdravil v prodnih vodonosnikih

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.06.08  Naravoslovje  Geologija  Geologija okolja 

Koda Veda Področje
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  23534  mag. Primož Auersperger  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2012  76 
2.  29592  dr. Tamara Ferjan Stanič  Geologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  58 
3.  17243  Jože Herič    Tehnični sodelavec  2009 - 2012  51 
4.  10889  dr. Brigita Jamnik  Vodarstvo  Raziskovalec  2009 - 2012  307 
5.  19280  dr. Mitja Janža  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2012  410 
6.  15169  dr. Damijana Mojca Jurič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2011 - 2012  99 
7.  18166  dr. Marko Komac  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2012  521 
8.  08095  dr. Mojca Kržan  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2012  259 
9.  01259  dr. Nina Mali  Geologija  Vodja projekta  2009 - 2012  416 
10.  01547  dr. Lavrencij Stanovnik  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2012  110 
11.  04862  dr. Janko Urbanc  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2012  441 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0215  Geološki zavod Slovenije  Ljubljana  5051410000  10.257 
2.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  44.169 
3.  6484  JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o.  Ljubljana  5046688  580 
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave v okviru projekta so imele za cilj napredek pri poznavanju zakonitosti procesov transporta in razgradnje ostankov zdravil v podzemni vodi. Z raziskavami smo izboljšali metode detekcije za posamezne indikatorje ostankov zdravil, s tem smo pridobili podatke o vsebnosti ostankov zdravi v podzemni vodi, ki so temelj za študij transportnih procesov. Ostanke zdravil v vodonosnikih nismo obravnavali zgolj kot neželena onesnaževala in grožnja zdravju oskrbovanih prebivalcev, ampak tudi kot sledila in indikatorje za razumevanja dinamike razgradnih procesov. Z modifikacijami obstoječih analiznih procedur smo ugotavljali koncentracijo karbamazepin, propifenzona in kofeina. Z derivatizacijo z MTBSTFA (N-(ter-butildimetilsilil)-N-methiltrifluoroacetamid) smo določali estrogene hormone (etinil estradiol, alfa estradiol, beta estradiol, estriol) do koncentracije reda velikosti ng/l. Z namenom zagotavljanja večje varnosti oskrbe s pitno vodo smo izpopolnili tehnologije kvalitativnega določanja zdravil v podzemni vodi s pasivnimi vzorčevalniki. Razvoj in uporaba pasivnih metod vzorčenja pri vzorčenju voda v svetu doživlja intenziven razvoj, zato je izjemnega pomena, da temu sledimo tudi v Sloveniji. Pasivne metode vzorčenja z granularnim aktivnim ogljem so bile uporabljene v številnih opazovalnih mestih podzemne vode v Ljubljani in Mariboru. Razvoj pasivne metode vzorčenja, ki omogoča odvzem reprezentativnega vzorca, zahteva inovativni pristop. Aktualno področje raziskav v hidrogeologiji, je širjenje onesnaževal skozi vodonosnik. Pri tem vloga nezasičene cone ni še povsem raziskana. Z rezultati sledilnega poskusa smo prispevali k boljšemu razumevanju vloge nezasičene cone in fizikalno kemijskih procesov v njej pri transportu izbranih onesnaževal kofeina, karbamazepina in propifenazona. V literaturi nismo zasledili podobnega eksperimentalnega primera študija lastnosti zdravil v nezasičeni coni. Za izbrane snovi smo določili zadrževalne čase v visokoprepustni nezasičeni coni. Z delom na projektu smo izpopolnili metodologijo za postavitev hidrogeoloških konceptualnih modelov zlasti v tistem delu, ki se navezuje na opis lastnosti gibanja ostankov zdravil in drugih polutantov v vodonosniku s tem smo prispevali k razlagi vplivov le teh na okolje. Na podlagi rezultatov raziskav na Ljubljanskem polju in Vrbanskem platoju smo izvedli oceno tveganja za zdravje z uporabo pitne vode kontaminirane z ostanki zdravil. Raziskave so prispevale tudi k novim spoznanjem o izpostavljenosti uporabnikov pitne vode na uživanje ostankov zdravil in možnih posledicah na zdravje. Rezultati raziskovalnega projekta so prispevali k novim znanstvenim spoznanjem o viru, transportu in razgradnji ostankov zdravil v podzemni vodi in k izpopolnitvi metodološkega inštrumentarija. Z raziskavami se vključujemo v aktualni trend raziskav v svetu na tem področju.
Pomen za razvoj Slovenije
Zakonodaja, ki obravnava stanje v okolju, kakovost podzemnih in površinskih voda in oskrbo ljudi s pitno vodo in drugimi živili neposredno ne obravnava zdravil kot parametrov, ki bi vplivali na kakovostno stanje virov pitne vode ali zdravstveno ustreznost pitne vode, posredno pa Evropska direktiva o pitni vodi (COUNCIL DIRECTIVE 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption) v 4. čl. in Pravilnik o pitni vodi (Ur.l. RS 19/04, 35/04, 26/06, 92/06) v 3.čl. navajata, da »je pitna voda zdravstveno ustrezna, kadar ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi.« Nedvoumnega odgovora, v katerih koncentracijah različna zdravila vplivajo na zdravje ljudi in živali, še nimamo. Prav zato sledimo prednostnemu principu, da je zdravstvena ustreznost zagotovljena, če so substance te vrste prisotne v čim nižjih koncentracijah oz. pod mejo zaznavanja trenutnih analiznih metod. Z rezultati raziskav bomo lahko aktivno pripomogli h kreiranju evropske politike na področju pitne vode in vodooskrbe. Projekt prispeva k uresničevanju enega glavnih strateških ciljev Slovenije, to je izboljšanje kakovosti življenja ter zdravja. Ukrepi za izvajanje pete razvojne prioritete Strategije razvoja Slovenije (Povezovanje ukrepov za dosego trajnostnega razvoja) so tudi zagotavljanje oskrbe s čisto vodo, zagotavljanje dobrega stanja in ustreznega urejanja voda ter uveljavljanje trajnostne rabe naravnih virov. Celovita oskrba z vodo v Republiki Sloveniji zahteva optimalno gospodarjenje z obstoječimi vodnimi viri, še zlasti s podzemnimi vodnimi viri, ki predstavljajo glavni vir pitne vode. Raziskave prispevajo k poznavanju razpoložljivosti vodnih virov z vidika njihovih kvalitete oziroma stopnje onesnaženosti. Rezultati raziskav so pomembni za državo kot skrbnika vodnih virov in za druge porabnike pitne vode. Rezultati prispevajo k razvojni strategiji države, občin in regij na področju vodooskrbe. Projektna skupina z razvojem laboratorijskih preskuševalnih metod z nizko mejo zaznavnosti in poročanja rezultatov za parametre, ki se rutinsko ne preskušajo, omogoča njihovo uporabo tudi širše. S prenosom teh metod v prasko je na območju mest Ljubljane in Maribora vzpostavljeno obvladovanje tveganj, ki bi lahko povzročili nevarnost za zdravje, možen pa je tudi njihov prenos v druga slovenska okolja, kjer se onesnaževala v virih pitne vode ali v pitni vodi ne spremljajo. Nadzor nad koncentracijo onesnaževal iz vrst zdravil v virih pitne vode lahko služi kot podpora odločitvam o potrebnih obnovah ali novogradnjah kanalizacijskega sistema poleg že uporabljenih kazalnikov pri odločitvenih procesih, kot je npr. starost omrežja. Na ta način so odločitve o uporabi investicijskih sredstev za urejanje komunalne infrastrukture sprejete na dodatno strokovno utemeljenih temeljih in racionalno. Prihranki so v tovrstnih primerih lahko izjemni, saj investicije dosegajo red velikosti milijon, pa tudi več milijonov evrov. Poleg tega lahko pravočasna uporaba teh rezultatov v praksi dolgoročno prepreči onesnaževanje vodnih virov do take mere, da bi bili le-ti neustrezni za javno oskrbo s pitno vodo, kar pomeni prihranek pri investicijah v izgradnjo naprav za pripravo pitne vode ali prihranek pri investicijah v nove vodne vire. Uporaba specifičnih znanj, ki so povezana z uporabo vzpostavljenih laboratorijskih preskuševalnih metod in znanj, ki omogočajo prenos informacij na odločevalski nivo, pa zahteva tudi nova delovna mesta, zato rezultati projektne skupine prispevajo tudi k širšemu razvoju slovenskega družbenega okolja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno