Projekti / Programi
Raziskave mehanizmov razvoja nekroz na gomoljih krompirja po okužbi z Y virusom
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.01 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Kmetijske rastline |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.04 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijska biotehnologija |
Raziskovalci (13)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0401 |
Kmetijski inštitut Slovenije |
Ljubljana |
5055431 |
20.048 |
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskave s področja preučevanja krompirjevega virusa Y in pojavljanja nekroz na okuženih gomoljih zaradi kompleksnosti obravnave (genetski, virološki, ekofiziološki vidik, uporaba biotehnologije) predstavljajo novost na tem področju in nadgrajujejo raziskave, ki trenutno potekajo v Evropi in svetu. Dosedanje ugotovitve o vplivu visokih temperatur na pojavljanje nekroz na gomoljih smo nadgradili z novimi spoznanji o trajni inhibiciji pojavljanja nekroz zaradi vpliva dalj časa trajajočih nizkih temperatur. Kljub številnim raziskavam genoma virusa znanstveniki doslej niso uspeli pojasniti nastanka nekroz in mehanizmov, ki potekajo pri njihovem pojavljanju. V projektu smo tovrstne raziskave prenesli na nivo interakcije gostitelj-patogen-okolje (krompir-PVY-temperatura) in pokazali, da način in obseg pojavljanja nekrotičnih znakov na gomoljih ni odvisen le od virusnega izolata, temveč tudi od genotipa krompirja in njunih interakcij z okoljem. Ti rezultati so pomembni tudi za karakterizacijo različkov PVY, ki smo jo opravili po doslej uveljavljenih metodah, saj se je pokazalo, da bi bilo nujno pri razvrščanju različkov v postavljen sistem klasifikacije upoštevati še njihovo odzivnost na različno občutljivih sortah krompirja. Zbrani podatki, ki vključujejo karakterizacijo virusa, preučitev genotipa krompirjevih sort, interakcij krompir–PVY in okoljskih dejavnikov bodo podlaga za izdelavo modela za ugotavljanje občutljivosti sort na pojav nekrotičnih znakov na gomoljih po okužbi s PV Y. Med številnimi posledicami virusne okužbe je tudi spremenjen vzorec izražanja gostiteljevih genov. Identifikacija gostiteljevih genov s spremenjenim transkripcijskim profilom mRNA ter pojasnjevanje načinov in vzrokov sprememb v izražanju predstavljajo glavne izzive za raziskovalce. Nova spoznanja obetajo nadaljnje raziskovanje funkcij genov s spremenjenim profilom izražanja v interakcijah med rastlino in virusom. Raziskave bodo pripomogle k identifikaciji novih kandidatnih genov, ki bodo omogočali žlahtnjenje na nekroze tolerantnih in/ali odpornih sort. Rezultati raziskave predstavljajo nova znanstvena spoznanja, ki so pomembna tako za razvoj znanosti kot za razvoj našega raziskovalnega področja agrobiodiverzitete.
Pomen za razvoj Slovenije
Zaradi prilagajanja prostemu trgu EU je obseg pridelave krompirja v zadnjih petnajst letih padal in se v zadnjih treh letih ustalil. Raziskave povezane z različnimi boleznimi in škodljivci nam omogočajo boljši nadzor nad njimi, pogosto se zmanjšuje tudi uporaba kemičnih sredstev za njihovo zatiranje in s tem onesnaževanje okolja. Izboljšanje kakovosti kmetijskih pridelkov in zmanjšana uporaba kemičnih sredstev pri pridelavi pa omogoča pridelovalcem večjo konkurenčnost na domačem in svetovnem trgu, potrošnikom pa ponudbo bolj zdrave hrane. V raziskavi sodeluje skupina raziskovalcev, ki izvaja tudi klasično žlahtnjenje novih sort krompirja in preskušanje primernosti sort krompirja za slovensko tržišče. Raziskava omogoča dolgoročno stabilnost in obogatitev obstoječega programa žlahtnjenja krompirja ter izboljšanje sistema preskušanja tujih sort krompirja, ki so na voljo slovenskim potrošnikom. Uporaba lastnih kakovostnih in odpornih sort omogoča ohranitev slovenskega semenarstva in s tem preprečuje dolgoročno škodljivo popolno odvisnost od tujih dobaviteljev semena kmetijskih rastlin. Zaradi vseh navedenih razlogov bodo rezultati projekta pomembni tudi za sofinancerja.
Raziskave projektne skupine na področju genetike, virologije in ekofiziologije že sedaj potekajo tudi v okviru neformalnih mednarodnih sodelovanj in projektov. Ker opisane raziskave predstavljajo nadgradnjo že obstoječih raziskav na področju PVY v Evropi in svetu, pričakujemo, da bomo s tem še povečali možnost mednarodnega sodelovanja na skupnih projektih. V Evropi slovenski prostor na tem področju v zadnjih dvajsetih letih zaradi pojava novega različka PVY, ki je zaradi občutljivosti sorte Igor domala uničil slovensko pridelovanje krompirja, predstavlja specifiko, ki zahteva dodatne raziskave, s predstavitvijo rezultatov tega dela pa prispevamo tudi k promociji Slovenije in njenega znanja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
