Projekti / Programi
ARETACIJE, DEPORTACIJE IN USMRTITVE S STRANI JUGOSLOVANSKIH OBLASTI NA OBMOčJU JULIJSKE KRAJINE PO 1. MAJU 1945
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
Raziskovalci (11)
Organizacije (2)
Pomen za razvoj znanosti
Projekt raziskave, vezane na tematiko aretacij, deportacij in usmrtitev s strani jugoslovanskih oblasti v Julijski krajini (na Primorskem in v Istri) po 1. maju 1945, oziroma t.i. fojb, se vključuje v tisti trend politoloških in zgodovinskih del, ki se ukvarja s t. i. »govorico sovraštva«. Gre za relativno novo področje, ki je postalo aktualno posebno v zadnjih letih, ko so se pojavili revizionizmi vseh vrst, začenši s tistim, ki zanika holokavst. Pri tem se zastavlja problem, ki ga je v svojem eseju O svobodi (On liberty) že leta 1859 postavil britanski filozof, ekonomist in politolog John Stuart Mill, ko se je vprašal, do kam sega svoboda izražanja, ta temeljna človeška pravica. V primeru t.i. fojb, kakor so bile v zadnjih petdesetih letih predstavljene in izkoriščene v Italiji, je ta svoboda privedla do imaginarne resnice, ki je postala državno priznana. Tako se lahko zgodi, da je tisti, ki skuša prikazati resnico, kakršno pričajo primarni arhivski dokumenti in njihova pozorna analiza ter primerjava s številnimi drugimi viri (kar je storila projektna skupina), označen kor revizionist oziroma negacionist in enačen z »zgodovinarji«, ki zanikajo holokavst. Gre za nenavadno intelektualno akrobacijo, ki jo velja raziskovati in predstaviti mednarodni javnosti, kot simptom časa, ko se »govorica sovraštva« lahko nebrzdano udejanja, če ima na razpolago medije in politično oblast.
Rezultati, ki so jih raziskovalci dosegli v okviru dela na projektu, so zato pomembni ne samo za slovensko zgodovinopisje, temveč tudi za tisto v Italiji in na Hrvaškem ter širše v zgornjem Jadranu in srednji ter vzhodni Evropi, saj je tudi tu ob koncu druge svetovne vojne prišlo do več nasilnih maščevanj nad poraženim sovražnikom. Metodološki pristop, ki temelji na primerjalni analizi različnih virov, kakor tudi na upoštevanju zgodovinskega koteksta ter elementov nasilnega prevzema oblasti, pa tudi nasilnih metod zmagovalcev, je namreč lahko zanimiv za bodoče raziskave. Pri tem je za razvoj znanosti in razumevanja naslovne tematike še posebej pomembno, da so člani projektne skupine odkrili dokumentacijo zavezniških (anglo-ameriških) organov, ki so povojna nasilja neposredno preiskovali (gradivo urada Zavezniške vojaške uprave, Welfare and Displaced Persons Office, ki se nahaja v ameriškem državnem arhivu v Washingtonu, in sicer v okviru Record Group 331). Projektna skupina je torej evidentirala nove vire in gradiva v arhivskih inštitucijah in knjižnicah doma in v tujini, ki so potencialno zanimivi tudi za nadaljnje raziskave tovrstnih tematik.
Pri tem je projektna skupina predstavila originalno interpretacijo dinamike dogajanja v letih 1943–1945, jo po eni strani vključila v zgodovinske okoliščine mednacionalnih bojev med Slovenci (in Hrvati) in Italijani na območju Julijske krajine od polovice 19. stoletja dalje ter po drugi prikazala politično zlorabo problema t. i. fojb v celotni povojni italijanski zgodovini »do danes«. Tako je prišla do pomembnih rezultatov (predvsem monografija v italijanskem jeziku), ki so doživeli velik odmev v javnosti. S pomočjo natančne analize postopne mitizacije tega problema je skušala razumeti razloge za tovrstno početje in pomen, ki ga ima ta pri tvorjenju italijanske identitete na obmejnem prostoru. Na ta način je stroki in javnosti ponudila nove razlage in interpretacije dogodkov ter njihovih posledic, ki do danes še niso bili povsem pojasnjeni ali celo spregledani.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen raziskave t.i. fojb (se pravi preučevanje problematike aretacij, deportacij in usmrtitev s strani jugoslovanskih oblasti v Julijski krajini – na Primorskem in v Istri – po 1. maju 1945) za Slovenijo leži predvsem v dejstvu, da je prav ta država objekt omenjene »govorice sovraštva« (glej točko 10.1. Pomen za razvoj znanosti). Očitno je, da nanjo ni mogoče reagirati drugače, kakor s poglobljenim raziskovalnim delom, ki ga na racionalen način ni mogoče zanikati. Tak podvig zahteva seveda poleg zavzetega in temeljitega arhivskega dela tudi globinsko poznavanje italijanske publicistike, sodobne zgodovine in psihologije. Izhajajoč iz teh predpostavk je akademik prof. dr. Jože Pirjevec s svojimi sodelavci v okviru omenjenega projekta zastavil svojo raziskavo, katere rezultat je knjiga o t.i. fojbah (v italijanskem jeziku leta 2009, v slovenskem 2012) in vrsta člankov, objavljenih v dnevnem časopisju (npr. PIRJEVEC, Jože. S kakšno pravico mi Spadaro bere levite?. Primorski dnev., 04. mar. 2010, leto 66, št. 53, str. 21, portret. [COBISS.SIID 11616845]; PIRJEVEC, Jože. Italijanski in slovenski nacionalizem v Trstu. Primorski dnev., 8. apr. 2010, leto 66, št. 83, str. 5, ilustr. [COBISS.SIID 11646541]; PIRJEVEC, Jože. Maturitetna naloga o "eksodusu in fojbah". Primorski dnev., 1. jul. 2010, letn. 66, št. 154, str. 4, portret. [COBISS.SIID 11679053]) ter nastopi na drugih medijih (npr. PIRJEVEC, Jože. Resnica o fojbah : dr. Jože Pirjevec : Knjižnica Makse Samsa 21. april 2010. [Ilirska Bistrica]: TV Galeja, 2010. 1 video DVD (ca 93 min), barve, zvok. [COBISS.SIID 1325259]). Ne gre pa niti spregledati dejstva, da so spoznanja, dosežena pri študiju omenjene tematike, vključena v didaktično oziroma pedagoško delo članov projektne skupine na UP FHŠ in v njihove znanstvene publikacije ter nastope na znanstvenih posvetih v Sloveniji in tujini, ki zadevajo zgodovino slovensko-italijanskih odnosov.
Rezultati dela na projektu so za Slovenijo pomembni, ker predstavljajo prvo poglobljeno analizo kompleksne problematike “fojb”. Slednja namreč že več kot desetletje bremeni italijansko-slovenske odnose, saj jo v sosednji državi skroraj vse politične sile izrabljajo v obtoževanju Slovencev, da so genociden narod. Ta Leit-motiv se pogosto in ciklično pojavlja in postavlja slovensko diplomacijo pred vprašanje, kako in če sploh odgovoriti, da bi še dodatno ne zaostrila že tako razgreto vzdušje. S tem problemom so se morali soočati vsi predsedniki Republike Slovenije, kakor tudi vse slovenske vlade in njihovi zunanji ministri. Odločilnega pomena je, da imamo na podlagi rezultatov tega projekta končno na razpolago izčrpno analizo in dokumentacijo, ki daje političnim dejavnikom možnost, da na podlagi dejstev sprejmejo potrebne odločitve. Poleg tega pa bodo lahko tudi slovenski mediji, naslanjajoč se na rezultate projekta, reagirali na pogosto prenapeto in polemično pisanje italijanske publicistike.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
