Projekti / Programi
Vloga lizosomov in lizosomskih proteaz v celičnem signaliziranju
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.05.00 |
Naravoslovje |
Biokemija in molekularna biologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B000 |
Biomedicinske vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.07 |
Naravoslovne vede |
Druge naravoslovne vede |
Lizosomi, katepsini, apoptoza, avtofagija, rak, terapija
Raziskovalci (14)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
23573 |
dr. Dejan Caglič |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2010 |
53 |
| 2. |
00449 |
dr. Iztok Dolenc |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2012 - 2013 |
110 |
| 3. |
34090 |
dr. Gabriele Droga Mazovec |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2012 - 2013 |
38 |
| 4. |
18801 |
dr. Marko Fonović |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2010 - 2013 |
187 |
| 5. |
29470 |
dr. Katarina Pegan |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
44 |
| 6. |
24764 |
dr. Ana Petelin |
Srce in ožilje |
Raziskovalec |
2010 - 2011 |
232 |
| 7. |
25642 |
dr. Urška Požgan |
Farmacija |
Raziskovalec |
2010 |
24 |
| 8. |
21560 |
dr. Urška Repnik |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2010 - 2011 |
149 |
| 9. |
28485 |
dr. Aleš Špes |
Biokemija in molekularna biologija |
Mladi raziskovalec |
2010 - 2012 |
24 |
| 10. |
15969 |
Ivica Štefe |
Biokemija in molekularna biologija |
Tehnični sodelavec |
2010 - 2013 |
36 |
| 11. |
07561 |
dr. Boris Turk |
Biokemija in molekularna biologija |
Vodja |
2010 - 2013 |
1.037 |
| 12. |
01085 |
dr. Vito Turk |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2012 - 2013 |
1.490 |
| 13. |
33762 |
dr. Robert Vidmar |
Biokemija in molekularna biologija |
Tehnični sodelavec |
2012 - 2013 |
148 |
| 14. |
32171 |
dr. Matej Vizovišek |
Biokemija in molekularna biologija |
Mladi raziskovalec |
2010 - 2013 |
142 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0106 |
Institut "Jožef Stefan" |
Ljubljana |
5051606000 |
90.742 |
Povzetek
Številni fiziološki procesi, vključno z razvojem tkiv in homeostazo, zahtevajo ravnotežje med celično smrtjo in celično proliferacijo. Že majhne spremembe v sistemu tako lahko stimulirajo nekontrolirano proliferacijo celic, ki lahko vodi v onkogeno transformacijo. Vedno več je dokazov, da lizosomi in/ali lizosomske proteaze pomembno sodelujejo tako pri celični smrti kot pri proliferaciji celic, medtem ko je njihova ključna vloga pri avtofagiji, ki velja za enega glavnih mehanizmov preživetja rakastih celc, že dolgo znana. Klub temu pa molekularni mehanizmi teh procesov in vloge lizosomov in lizosomskih proteaz še vedno niso razjasnjeni.
Glavna ideja projekta je tako identificirati signalne poti procesov celične smrti in avtofagije, pri katerih sodelujejo lizosomske proteaze. Dolgoročni cilj projekta pa je odkriti vlogo lizosomov in njihovih komponent pri hiperproliferativnih obolenjih kot je rak in njihovega potenciala pri zdravljenju raka. To je osnovano na hipotezi, da lizosomi in/ali lizosomske proteaze predstavljajo enega glavnih modulatorjev celičnega signaliziranja pri teh procesih.
Ta projekt bo tako prinesel temeljni vpogled v mehanizme, preko katerih lizosomi in lizosomske proteaze pomagajo pri celičnem signaliziranju, ki vodi do celične smrti. Pridobljeno znanje bo pomembno prispevalo k našemu razumevanju kompleksnih bioloških procesov in bo obenem ključnega pomena za biomedicinske raziskave usmerjene v razumevanje in razvoj novih strategij zdravljenja raka in ostalih hiperproliferativnih bolezni, ki temeljijo na modulaciji aktivnosti lizosomskih proteaz.
Pomen za razvoj znanosti
Ta projekt je bil vsekakor močno relevanten za področje biomedicine. Lizosomi in lizosomske proteaze so že bili validirani kot tarče pri zdravljenju raka, več spojin, ki ciljajo lizosome in/ali lizosomske proteaze pa je tudi že v predkliničnem ali kliničnem testiranju. To velja tako za LeuLeuOMe, ki je vstopil v fazo 1 kliničnih testiranj, kot tudi za ligande receptorjev smrti iz družine TNF in antioksidante. Verjamemo, da je projekt odprl nove perspektive na področjih, kjer je bila dejanska vloga lizosomov in katepsinov nepoznana, slabo poznana ali pa kontroverzna kot npr. pri apoptozi sproženi preko receptorjev smrti in pri od kaspaz neodvisni celični smrti. Znanje pridobljeno v okviru bo tako ne samo pomembno prispevalo k našemu razumevanju kompleksnih bioloških procesov, ampak bo dolgoročno tudi ključno za biomedicinske raziskave pri razumevanju in razvoju novih strategij zdravljenja raka in ostalih hiperproliferativnih bolezni, ki temeljijo na modulaciji aktivnosti lizosomskih proteaz. Poleg tega je predlagani projekt nadgradil raziskave na področju celične biologije in molekularne medicine ter razširil tovrstna znanja na Odseku za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo Instituta Jožef Stefan.
Pomen za razvoj Slovenije
Rak je ena od glavnih bolezni razvitega sveta. Terapevtsko odstranjevanje tumorskih celic s stimulacijo apoptoze in inhibicijo avtofagije ter uporaba proteaznih inhibitorjev so trenutno med najbolj perspektivnimi področji pri zdravljenju raka. Tako bodo imeli dobljeni rezultati projekta velik pomen pri vrednotenju lizosomov in cisteinskih katepsinov kot možnih terapevtskih tarč pri zdravljenju raka. Ta projekt je ob nadaljevanju raziskav v reprezentativnih živalskih tumorskih modelih velikega pomena pri vrednotenju novih zdravil na predklinični ravni, kar je zagotovo zelo zanimivo za farmacevtsko industrijo v Sloveniji in v tujini. Zato lahko trdimo, da so bile raziskave sicer pretežno bazične narave, vendar imajo tudi uporabno komponento, zaradi česar jih lahko upravičeno uvrstimo med strateške bazične raziskave. Člani skupine so intenzivno sodelovali s slovensko industrijo v preteklem obdobju (Lek, Krka), nove povezave pa smo vzpostavili tudi že z Acies d.o.o. To je bil tudi eden od dolgoročnih ciljev projekta. Poleg tega je raziskovalno delo na projektu in v raziskovalni skupini nudilo izredne možnosti za študente, da so se seznanili z najnovejšimi tehnikami in področji, kot npr. proteomiko (na IJS je edini proteomski laboratorij v Sloveniji) in kemogenomiko (skupaj z Evropskimi in drugimi tujimi partnerji). Obe polji imata namreč zelo visoko mednarodno prioriteto, ker sta izrednega pomena za identifikacijo in validacijo tarč pri razvoju novih zdravil. Poleg tega pa so člani skupine dosegli široko mednarodno priznanje, kar je vse zelo pomembno za mednarodno promocijo Slovenije in s tem tudi za ohranitev narodne identitete.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
