Projekti / Programi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S110 |
Družboslovje |
Pravo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
ustavnosodno odločanje, sodno odločanje, načelo pravne države, načelo demokratičnosti, načelo sorazmernosti, (poklicna) etika, mednarodnodno pravo,
Raziskovalci (14)
Organizacije (1)
Povzetek
Ključen vidik življenja prava je njegovo uresničevanje v konkretnih družbenih odnosih. V tem pogledu je sodno odločanje odločilnega pomena, saj prenaša splošna in abstraktna pravna pravila v resničnost in tako pomembno vpliva na vsakdanje življenje. Sodno odločanje kot pomemben dejavnik v življenju prava je bilo v kontinentalni pravni teoriji vse do nedavnega zapostavljeno. Osnovni namen pričujoče raziskave je osvetliti vsestransko pomembnost sodnega in ustavnosodnega odločanja in ga umestiti v širši družbeni in vrednostni kontekst.
Raziskava je zasnovana v koncentričnih krogih, ki se širijo od jedrnih teoretičnih vprašanj sodnega in ustavnosodnega odločanja (argumentacija, tehtanje), k preučevanju vloge, ki jo sodišča igrajo pri naraščajoči vpetosti slovenskega pravnega reda v mednarodno in evropsko pravo, do analize notranje dinamike sodišč znotraj Republike Slovenije (zlasti večplasten odnos, ki se oblikuje med ustavnim in rednimi sodišči), pa do umeščenosti sodstva v širši družbeni kontekst (analiza etičnih vidikov sodniškega dela in dojemanja sodstva v javnosti.
Izhodišče raziskovalnega projekta bo predstavljala teoretična analiza sodnega in ustavnosodnega odločanja, ki bo izhajala iz sodobnih spoznanj o nujni kreativni naravi sodnega odločanja. Sodniška dejavnost je tako razumljena kot vrednostno povezovanje normativnega in dejanskega, vedno močneje pa je v postopku pravnega razlogovanja poudarjena vloga pravnih načel, ki v pravno odločanje vnašajo vrednostno razsežnost. Kot konkretni model ustavnosodnega odločanja bo predstavljeno načelo sorazmernosti in z njim povezano »tehtanje« pravic oz. vrednot, ki se kot metoda odločanja vedno pogosteje pojavlja v praksi slovenskega ustavnega sodišča, pa tudi številnih tujih (ustavnih) in mednarodnih sodišč.
Analizi teoretičnih izhodišč bo sledila podrobna preučitev vloge sodišč, zlasti ustavnega sodišča, pri vstopanju mednarodnega prava v pravni red Republike Slovenije. Raziskava bo izhajala iz preliminarne hipoteze, da postaja mednarodno pravo nepogrešljivi vir sodobnega sodnega odločanja. Odločanje sodišč pa nima le mednarodne razsežnosti, zanimiva dinamika se je oblikovala tudi z uvedbo ustavnosodne presoje v kontinentalne pravne sisteme po drugi svetovni vojni. Tvorna napetost se je po osamosvojitvi pokazala tudi med ustavnim in rednimi sodstvom znotraj Republike Slovenije. Raziskava se bo tu odzivala na pomembna vprašanja, ki so se odprla ob predlaganih spremembah Ustave, zlasti vprašanje o obsegu vezanosti rednih sodišč na odločitve ustavnega sodišča. V tem delu bo raziskava odgovarjala na aktualna in pereča vprašanja, ki zadevajo oblikovanje pravne kulture v državi. Kot pomemben vidik prepletanja sodnega odločanja z vsakdanjih življenjem bo predstavljen primer sodnega odločanja v odškodninskem pravu, kjer bo podrobnejši analizi podvržen predvsem pojav naraščajoče težnje po širjenju objektivne odgovornosti v odškodninskem pravu.
Končno se bo raziskava dotaknila tudi umeščenosti sodnega odločanja v širši družben kontekst. Gre zlasti za vprašanje vpliva sodniške etike na ustavnosodno in sodno odločanje, kjer bo prikazana sorazmerna nezadostnost pozitivnega prava pri doseganju pravilnih in splošno sprejemljivih pravnih odločitev. Drug pomemben in pogosto spregledan vidik pa predstavljajo medsebojni vplivi med sodno vejo oblasti in civilno družbo, ki se zlasti intenzivno kažejo v javni podobi delovanja sodstva in lahko pomembno vplivajo na dojemanje legitimnosti sodnih odločitev.
Pomen za razvoj znanosti
Tradicionalna kontinentalna pravna znanost izhodišče in temelj svojega raziskovanja vidi predvsem v postavljenem pravu, torej preučevanju tistega prava, ki ga je sprejelo demokratično izvoljeno predstavniško telo. V splošnih in abstraktnih pravnih normah prepoznava arhetipski pojem prava in ga postavlja za privilegirani predmet svojega zanimanja. Sodno odločanje je bilo zato v preučevanju prava v evropski pravni misli vedno zapostavljeno. Prvi znaki svežega zanimanja za ta vidik pravnega pojava se pokažejo šele ob začetku 20. stoletja, ko dozori spoznanje, da je sodno odločanje prav tako pomemben del prava, ki si zasluži enako pozornost. Sodno odločanje igra pomembno vlogo, saj premošča prepad med abstraktnimi pojmi, s katerimi skuša kontinentalni zakonodajalec normirati družbene odnose, in resničnostjo. Še bolj pomembno je spoznanje, da vsaj v primeru pravnih praznin sodišča vsaj v določenem obsegu prevzemajo vlogo zakonodajalca, ko s svojimi odločitvami – po najbolj zadržani razlagi – ustvarjajo zametke ustaljene sodne prakse, ki učinkuje podobno kot postavljeno zakonsko pravo in usmerja nadaljnje sodno odločanje. Sodniško pravo je vsaj v tem omejenem obsegu danes priznano kot enakovredni del prava, vedno bolj pa se utrjuje spoznanje, da igra še mnogo pomembnejšo vlogo. Poseben pomen je sodniško pravo pridobilo z nastankom sodobnih ustavnih sodišč, ki s svojimi odločitvami omejujejo zakonodajalca in posredno usmerjajo njegovo ustvarjanje prava. Sodno odločanje se je tako (vsaj v tem obsegu) na nek način uveljavilo kot podlaga zakonodajne dejavnosti, tradicionalno razumevanje razmerja med zakonskim in sodniškim pravom pa tako doživi korenit obrat. Analiza evropskih trendov je koristna podlaga za razumevanje slovenske izkušnje, ki je še dodatno zapletena. Delo raziskovalne skupine je zato v slovenskem prostoru izjemno pomembno in v mnogih pogledih pionirsko. V svojih poročilih so člani raziskovalne skupine opozorili na naslednje problemske sklope: - (Ustavno)sodno odločanje pridobiva v sodobnih (tudi kontinentalnih) pravnih sistemih položaj pravnega vira, ki je enakovreden formalnim pravnim virom (tipični taki vir so zakoni). Sodne odločitve ustavnih in rednih sodišč pomembno (so)določajo vsebinsko razumevanje ustavnega in zakonskega prava. To je raziskava potrdila tudi empirično. - Domet ustavnosodnega odločanja se širi, tako da imajo odločitve Ustavnega sodišča neposreden vpliv tako na (i) posamezna pravna področja in pravna panoge (ne gre torej le za odločanje o ustavnih vprašanjih, ki se tradicionalno nanašajo na zasnovo državne oblasti), kot tudi (ii) na vedno širšo uporabo instituta ustavnoskladne razlage, s čimer postane ustava razlagalno vodilo pri uporabi vseh nižjih pravnih aktov. - Zaznati je mogoče vse bolj živo zavedanje o umeščenosti slovenskega pravnega reda v mednarodni in evropski pravni kontekst. Slovenska sodišča se vedno pogosteje opirajo na evropsko pravo, pa tudi na mednarodno pravo. To se kaže v (i) neposrednem vplivu sodne prakse ESČP na odločanje slovenskega ustavnega sodišča, (ii) naraščajočem zavedanju o nujnosti upoštevanja prava EU, in (iii) upoštevanju mednarodnega prava pri odločanju ustavnega sodišča. - Ustavnosodno odločanje mora vedno potekati ob upoštevanju širšega družbenega konteksta. Temu je bil posvečen pomemben del raziskave, ki se je osredotočil zlasti na (i) etični vidik nosilcev (ustavno)sodnega odločanja in na (ii) sociološki vidik umeščenosti (ustavno)sodnega odločanja v družbeni kontekst. Opozoriti kaže na to, da spoznanja potrjujejo, da je opisane trende možno zaznati, vsi člani raziskave pa poudarjajo tudi, da gre za nedokončan proces in da je prostora za izboljšave še veliko. Pomemben del raziskave in raziskovalnih poročil je zato posvečen analizi, kje so šibke točke v razumevanju konstitucionalizma in kje so možne in potrebne korenite izboljšave v našem razumevanju prava in zlasti vloge in pomena (ustavno)sodnega odločanja.
Pomen za razvoj Slovenije
Razumevanje pomena (ustavno)sodnega odločanja je za razvoj Slovenije izjemnega pomena. Celovito razumevanje te problematike opozarja na pomen, ki ga imata sodno in ustavnosodno odločanje v modernem pravnem sistemu. Preveliko osredotočanje na raven zakonskega urejanja in zanemarjanje raven sodniškega prava nam predstavi izkrivljeno sliko prava. Boljše razumevanje izjemne vloge, ki jo igra sodna praksa, je za celovitejše razumevanje prava ključnega pomena. Raziskava je v tem pogledu temeljna, saj stremi k spreminjanju zakoreninjenih miselnih vzorcev in poziva k upoštevanju zanemarjenje razsežnosti prava. Raziskava opozarja tudi na druge pomembne vidike sodnega in ustavnosodnega odločanja: - poudarja pomen ustavnoskladne razlage zakonov, kar posledično pomeni upoštevanje ustavnih zahtev že na ravni rednega sodstva, s tem pa tudi manjšo potrebo po ustavnosodni kontroli in s tem zmanjšanje pritiska na Ustavno sodišče; - analizira vključevanje evropskega in mednarodnega prava v slovenski pravni red in razloge za morebitno oklevanje pri še bolj doslednem upoštevanju pravnega reda EU in mednarodnih pravnih norm; - preučuje stopnjo upoštevanja sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice pred Ustavnim sodiščem; - poglobljeno analizira problem kaznovalnih odškodnin (katerih uvedba bi lahko imela izjemno daljnosežne (med drugim) gospodarske posledice; - se posveča ustavnim vidikom starševstva in pravice do socialnega varstva. Končno raziskava zelo nazorno prikaže družbeno in etično podstat (ustavno)sodnega odločanja in pozove k osredotočanju na tudi te vidike izgradnje pravne države in zagotavljanje vladavine prava v slovenskem pravnem redu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
