Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

E-podpora procesa zdravstvene oskrbe

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
7.00.00  Interdisciplinarne raziskave     

Koda Veda Področje
B110  Biomedicinske vede  Bioinformatika, medicinska informatika, biomatematika, biometrija 

Koda Veda Področje
1.02  Naravoslovne vede  Računalništvo in informatika 
Ključne besede
oskrba, e-oskrba, e-zdravje, presejanje, astma, diabetes, gibalna aktivnost, procesno modeliranje, IKT, SOAP, spletne storitve, vmesna plast
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (31)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  04967  dr. Andrej Brodnik  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Vodja  2010 - 2013  450 
2.  33033  mag. Iztok Cukjati  Nevrobiologija  Tehnični sodelavec  2010 - 2013  20 
3.  19323  mag. Barbara Gazvoda  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2010 - 2011  16 
4.  18642  dr. Cirila Hlastan Ribič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2010 - 2013  245 
5.  32521  Rade Iljaž  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2010 - 2013  89 
6.  32312  mag. Ajda Jelenc  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2010 - 2012  80 
7.  20616  dr. Saša Kadivec  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2010 - 2013  388 
8.  10921  dr. Mitja Košnik  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2010 - 2013  1.581 
9.  35726  Tina Lekan Kraševec    Tehnični sodelavec  2013 
10.  15412  Jožica Maučec Zakotnik  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2010 - 2013  355 
11.  26489  dr. Matic Meglič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Mladi raziskovalec  2010  92 
12.  25432  dr. Nina Mohorko  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2011 - 2013  168 
13.  29120  dr. Dominika Novak Mlakar  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2010 - 2013  126 
14.  30801  mag. David Paš  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2010 - 2013 
15.  11612  dr. Rado Pišot  Šport  Raziskovalec  2010 - 2013  1.019 
16.  32125  dr. Matej Plevnik  Šport  Mladi raziskovalec  2010 - 2013  239 
17.  10937  dr. Polona Selič - Zupančič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2010  468 
18.  23375  dr. Brigita Skela Savič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2012 - 2013  1.053 
19.  21495  dr. Nejc Šarabon  Šport  Raziskovalec  2010 - 2013  947 
20.  21102  dr. Boštjan Šimunič  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2010 - 2013  586 
21.  25178  dr. Sabina Škrgat  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2010 - 2013  331 
22.  32484  Tine Šukljan  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2010 - 2013 
23.  06779  dr. Stanislav Šuškovič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2010 - 2013  414 
24.  29738  mag. Alenka Tančič Grum  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2010 - 2013  191 
25.  36213  dr. Aleksandar Tošić  Računalništvo in informatika  Tehnični sodelavec  2013  63 
26.  11077  dr. Denis Trček  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2010 - 2013  323 
27.  32522  mag. Rajko Vajd  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2011 - 2013 
28.  27897  dr. Jelka Zaletel  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2010 - 2013  645 
29.  25317  dr. Mihaela Zidarn  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2010 - 2013  454 
30.  04547  dr. Tatjana Zrimec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2011 - 2013  81 
31.  32189  dr. Eva Zupančič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2012  20 
Organizacije (6)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.742 
2.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  14.188 
3.  1539  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko  Ljubljana  1627023  16.704 
4.  1613  Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik  Golnik  1190997  7.240 
5.  1669  Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič  Koper  1810014007  10.894 
6.  2672  FAKULTETA ZA ZDRAVSTVO ANGELE BOŠKIN  Jesenice  2245272  5.466 
Povzetek
Kronične nenalezljive bolezni predstavljajo veliko in s časom naraščajočo grožnjo za vzdržnost zdravstvenih sistemov. Za premagovanje tega izziva je potrebno izrabiti rezerve v zdravstvenem sistemu in inovirati na področju zdravstvenih storitev. Proces zdravstvene oskrbe in preslaba aktivna vključenost bolnikov v ta proces sta ključni prijemališči predlaganega projekta. Koncept eZdravja (informacijske in komunikacijske tehnologije v zdravstvu) omogoča razmeroma enostavno in hitro vpeljavo inovativnih (e-)zdravstvenih storitev. Predlagani projekt bo na dolgoletnih izkušnjah konzorcija pomembnih akterjev v slovenskem zdravstvu razvil, vpeljal in klinično ovrednotil inovativne zdravstvene intervencije, ki bodo za podporo zdravstvene oskrbe uporabljale tehnologije eZdravja in sodobne organizacijske prijeme. Astma, sladkorna bolezen tip 2 ter anksiozna motnja so izredno pogoste bolezni, ki pomembno zmanjšujejo kvaliteto življenja posameznikov ter prispevajo k sistemskemu bremenu bolezni. Pri vseh se pojavlja problem premalo učinkovitega odkrivanja, preprečevanja in zdravljenja, ki vodi v težje oblike bolezni z zdravstvenimi zapleti, psihosocialnimi in finančnimi posledicami. Klinične vsebine in procesi za celostno obravnavo populacij s tveganji za kronične nenalezljive bolezni ter bolnikov bodo v okviru projekta podprti s tehnologijami za avtomatizacijo procesov ter aktivno vključevanje uporabnikov. Rešitev bo temeljila na generični tehnološki platformi, ki bo omogočala preprosto upravljanje s kliničnim in procesnim znanjem in pomensko (semantično) izmenljivost podatkov med aktivnostmi, ki sta temelj prihodnjih zdravstvenih informacijskih rešitev. Projekt ima za cilj izmeriti (pričakovane pozitivne) klinične učinke z eZdravjem podprtih intervencij za pomembne kronične bolezni. Ti rezultati bodo vodilo za prihodnji razvoj zdravstvenega sistema v Sloveniji ter pomemben prispevek k vedenju o eZdravju na svetovnem nivoju. Razvite intervencije pa bodo prispevale k izboljševanju raziskovalne in poslovne konkurenčnosti slovenskih inštitucij na področju eZdravja, javnega zdravja ter kliničnih ved. Prispevale bodo tudi k pospeševanju rasti trga eZdravja v Sloveniji ter direktno (s prihranki) in indirektno (preko povečane delovne učinkovitosti zaposlenih) prispevale k gospodarstvu in blaginji Republike Slovenije.
Pomen za razvoj znanosti
Predstavljeni raziskovalni projekt je interdisciplinaren in zato je tudi pomen rezultatov raziskave prisoten na različnih področjih. Tehnološko gledano je prototipni sistem, ki je bil realiziran v okviru projekta, inovativen, saj v literaturi nismo našli nobene zaznambe enotne IKT platforme za podporo oskrbe (kroničnih) bolnikov. Platforma s svojim konceptom neprestanega sodelovanja s pacientom, oziroma uporabnikom, močno poudarja opolnomočenje pacienta. Ker je platforma zasnovana z upoštevanjem standardov na področju e-zdravstva in širše, to pomeni najvišjo stopnjo interoperabilnosti in povezljivosti z drugimi sistemi v e-zdravstvu. Poleg tega zasnova omogoča preprosto lokalizacijo v druga jezikovna okolja, kar se je izkazalo v interesu uporabe rezultatov projekta v mednarodnih projektih. Ne nazadnje je celotna programska oprema začrtana in izdelana z uporabo odprtokodnih tehnologij ter je tudi sama izdana pod odprtokodno licenco. Primer dodane vrednosti te odločitve predstavlja razvoj mobilne aplikacije mŠport, ki je bila v celoti (prenos na mobilno tehnologijo in razvoj intervencije) zaključen prej kot v enem mesecu. Študije so pomembne tudi z vidika ocenjevanja smiselnosti (klinične, finančne) vpeljevanja IKT orodij v klinično prakso za boljše rezultate pri preventivnem delu, presejanju in zdravljenju, tako na primarni, kot sekundarni ravni. Pri tem je bila ena od skrbi pri zasnovi sistema sprejemljivost dodatnega dela za bolnika. Izkazalo se je, da je bil za večino bolnikov sistem sprejemljiv in nemoteč. Hkrati pa je omogočal boljši nadzor nad stanjem bolnika, hitrejšo zaznavo poslabšanj in nadzorovano ukrepanje, prilagajanje terapije in načrtovanje kontrolnih pregledov. Raziskava je, kot ena redkih randomiziranih študij v osnovnem zdravstvu v Sloveniji, zelo pomemben mejnik za evaluacijo uspešne uporabe medicinske informatike. Posebej poudarimo dejstvo, da je uspešnost hujšanja s pomočjo IKT tako v svetu kot v Sloveniji še zelo neraziskano področje, čeprav razvoj sodobnih tehnologij omogoča vedno večjo dostopnost spletnih aplikacij uporabniku. Do sedaj v Sloveniji še ni bilo izvedene primerljive raziskave, zato je ta raziskava temelj za evaluacijo in nadaljnji razvoj uspešnih informacijsko-komunikacijskih programov hujšanja v primarnem zdravstvenem varstvu. Finančnih rezultatov študije nismo ovrednotili, vendar že groba ocena pove, da IKT okolje omogoča 24/7 stik z bolnikom brez velikih finančnih vložkov. Po drugi strani razvito okolje omogoča hiter in posledično cenejši razvoj nadaljnjih intervencij za oskrbo bolnikov.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt ima več-razsežnostni pozitivni vpliv na razvoj družbe in gospodarstva v Sloveniji. Uvajanje IKT podprtih sistemov za oskrbo kroničnih bolnikov omogoča boljši nadzor zdravljenja bolnikov, vodenje bolnikov tudi v času poslabšanj in ne le ob rednih kontrolah, pravočasno ukrepanje ob poslabšanjih, ki zmanjšuje možnost nastopa težkih poslabšanj. Posledično lahko upravičeno pričakujemo izboljšanega zdravstvenega stanja in posledično zmanjšanja bolniškega staleža ter višjo produktivnost delovne populacije. Takšne raziskave omogočajo razvoj bolj učinkovite uporabo moderne tehnologije v primarnem zdravstvenem varstvu. V prihodnosti omogočajo dostopnost učinkovitega programa hujšanja celotni prekomerno težki in debeli populaciji v Republiki Sloveniji, ne glede na njihov socialno-ekonomski položaj. Na ta način bi lahko zmanjšali pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so povezane z debelostjo in nezdravim življenjskim slogom, ter posledično prispevali k zmanjšanju stroškov zdravstvenega sistema. Da povzamemo, uporaba razvitega sistema za potrebe presejanja in preventive bi v primeru brezplačnega dostopa že v začetni fazi omogočila uporabo najširšemu krogu ljudi, ki bi jih posredno opolnomočili pri skrbi za njihovo zdravje. Rezultati so pomembni za vpeljevanja tovrstnih orodij v klinično prakso. Z relativno majhnimi sredstvi bi bilo mogoče tovrstne sisteme vgraditi v klinično prakso s čimer bi pridobili tako končni uporabniki (pacienti, medicinsko osebje), kot tudi načrtovalci zdravstvene oskrbe (Ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje) in financerji (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in komercialne zavarovalnice). Drugo razsežnost predstavlja sam razvoj IKT okolij in orodij. Omenjeni trg je eden najhitreje rastočih trgov v svetu in pridobljeno ter razvito znanje pomeni primerjalno prednost, ki jo ima sedaj naša industrija. Nekaj začetnih rezultatov se odraža v samozaposlitvi v svojih podjetjih nekaterih sodelavcev projekta – pogojno rečeno spin-off. Tretjo razsežnost predstavlja pridobljeno znanje in ugled Slovenije, saj tovrstni projekti promovirajo Slovenijo v mednarodnem prostoru. Omenili smo že samozaposlitve sodelavcev, a velja dodati tudi uspešno delo podjetij, ki so posredno sodelovala z raziskovalci na projektu. Ne nazadnje, nekateri sodelavci projekta so tvorno sodelovali pri nacionalnem projektu izgradnje interoperabilne hrbtenice eZdravja, ki ga izvaja Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Pomembno razsežnost predstavljajo še vzpostavljene povezave med sodelujočimi partnerji, ki se že dogovarjajo za prijavo podobnega projekta na meddržavni, evropski ravni.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno