Projekti / Programi
E-podpora procesa zdravstvene oskrbe
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 7.00.00 |
Interdisciplinarne raziskave |
|
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B110 |
Biomedicinske vede |
Bioinformatika, medicinska informatika, biomatematika, biometrija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.02 |
Naravoslovne vede |
Računalništvo in informatika |
oskrba, e-oskrba, e-zdravje, presejanje, astma, diabetes, gibalna aktivnost, procesno modeliranje, IKT, SOAP, spletne storitve, vmesna plast
Raziskovalci (31)
Organizacije (6)
Povzetek
Kronične nenalezljive bolezni predstavljajo veliko in s časom naraščajočo grožnjo za vzdržnost zdravstvenih sistemov. Za premagovanje tega izziva je potrebno izrabiti rezerve v zdravstvenem sistemu in inovirati na področju zdravstvenih storitev. Proces zdravstvene oskrbe in preslaba aktivna vključenost bolnikov v ta proces sta ključni prijemališči predlaganega projekta. Koncept eZdravja (informacijske in komunikacijske tehnologije v zdravstvu) omogoča razmeroma enostavno in hitro vpeljavo inovativnih (e-)zdravstvenih storitev. Predlagani projekt bo na dolgoletnih izkušnjah konzorcija pomembnih akterjev v slovenskem zdravstvu razvil, vpeljal in klinično ovrednotil inovativne zdravstvene intervencije, ki bodo za podporo zdravstvene oskrbe uporabljale tehnologije eZdravja in sodobne organizacijske prijeme. Astma, sladkorna bolezen tip 2 ter anksiozna motnja so izredno pogoste bolezni, ki pomembno zmanjšujejo kvaliteto življenja posameznikov ter prispevajo k sistemskemu bremenu bolezni. Pri vseh se pojavlja problem premalo učinkovitega odkrivanja, preprečevanja in zdravljenja, ki vodi v težje oblike bolezni z zdravstvenimi zapleti, psihosocialnimi in finančnimi posledicami.
Klinične vsebine in procesi za celostno obravnavo populacij s tveganji za kronične nenalezljive bolezni ter bolnikov bodo v okviru projekta podprti s tehnologijami za avtomatizacijo procesov ter aktivno vključevanje uporabnikov. Rešitev bo temeljila na generični tehnološki platformi, ki bo omogočala preprosto upravljanje s kliničnim in procesnim znanjem in pomensko (semantično) izmenljivost podatkov med aktivnostmi, ki sta temelj prihodnjih zdravstvenih informacijskih rešitev.
Projekt ima za cilj izmeriti (pričakovane pozitivne) klinične učinke z eZdravjem podprtih intervencij za pomembne kronične bolezni. Ti rezultati bodo vodilo za prihodnji razvoj zdravstvenega sistema v Sloveniji ter pomemben prispevek k vedenju o eZdravju na svetovnem nivoju. Razvite intervencije pa bodo prispevale k izboljševanju raziskovalne in poslovne konkurenčnosti slovenskih inštitucij na področju eZdravja, javnega zdravja ter kliničnih ved. Prispevale bodo tudi k pospeševanju rasti trga eZdravja v Sloveniji ter direktno (s prihranki) in indirektno (preko povečane delovne učinkovitosti zaposlenih) prispevale k gospodarstvu in blaginji Republike Slovenije.
Pomen za razvoj znanosti
Predstavljeni raziskovalni projekt je interdisciplinaren in zato je tudi pomen rezultatov raziskave prisoten na različnih področjih. Tehnološko gledano je prototipni sistem, ki je bil realiziran v okviru projekta, inovativen, saj v literaturi nismo našli nobene zaznambe enotne IKT platforme za podporo oskrbe (kroničnih) bolnikov. Platforma s svojim konceptom neprestanega sodelovanja s pacientom, oziroma uporabnikom, močno poudarja opolnomočenje pacienta. Ker je platforma zasnovana z upoštevanjem standardov na področju e-zdravstva in širše, to pomeni najvišjo stopnjo interoperabilnosti in povezljivosti z drugimi sistemi v e-zdravstvu. Poleg tega zasnova omogoča preprosto lokalizacijo v druga jezikovna okolja, kar se je izkazalo v interesu uporabe rezultatov projekta v mednarodnih projektih. Ne nazadnje je celotna programska oprema začrtana in izdelana z uporabo odprtokodnih tehnologij ter je tudi sama izdana pod odprtokodno licenco. Primer dodane vrednosti te odločitve predstavlja razvoj mobilne aplikacije mŠport, ki je bila v celoti (prenos na mobilno tehnologijo in razvoj intervencije) zaključen prej kot v enem mesecu. Študije so pomembne tudi z vidika ocenjevanja smiselnosti (klinične, finančne) vpeljevanja IKT orodij v klinično prakso za boljše rezultate pri preventivnem delu, presejanju in zdravljenju, tako na primarni, kot sekundarni ravni. Pri tem je bila ena od skrbi pri zasnovi sistema sprejemljivost dodatnega dela za bolnika. Izkazalo se je, da je bil za večino bolnikov sistem sprejemljiv in nemoteč. Hkrati pa je omogočal boljši nadzor nad stanjem bolnika, hitrejšo zaznavo poslabšanj in nadzorovano ukrepanje, prilagajanje terapije in načrtovanje kontrolnih pregledov. Raziskava je, kot ena redkih randomiziranih študij v osnovnem zdravstvu v Sloveniji, zelo pomemben mejnik za evaluacijo uspešne uporabe medicinske informatike. Posebej poudarimo dejstvo, da je uspešnost hujšanja s pomočjo IKT tako v svetu kot v Sloveniji še zelo neraziskano področje, čeprav razvoj sodobnih tehnologij omogoča vedno večjo dostopnost spletnih aplikacij uporabniku. Do sedaj v Sloveniji še ni bilo izvedene primerljive raziskave, zato je ta raziskava temelj za evaluacijo in nadaljnji razvoj uspešnih informacijsko-komunikacijskih programov hujšanja v primarnem zdravstvenem varstvu. Finančnih rezultatov študije nismo ovrednotili, vendar že groba ocena pove, da IKT okolje omogoča 24/7 stik z bolnikom brez velikih finančnih vložkov. Po drugi strani razvito okolje omogoča hiter in posledično cenejši razvoj nadaljnjih intervencij za oskrbo bolnikov.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt ima več-razsežnostni pozitivni vpliv na razvoj družbe in gospodarstva v Sloveniji. Uvajanje IKT podprtih sistemov za oskrbo kroničnih bolnikov omogoča boljši nadzor zdravljenja bolnikov, vodenje bolnikov tudi v času poslabšanj in ne le ob rednih kontrolah, pravočasno ukrepanje ob poslabšanjih, ki zmanjšuje možnost nastopa težkih poslabšanj. Posledično lahko upravičeno pričakujemo izboljšanega zdravstvenega stanja in posledično zmanjšanja bolniškega staleža ter višjo produktivnost delovne populacije. Takšne raziskave omogočajo razvoj bolj učinkovite uporabo moderne tehnologije v primarnem zdravstvenem varstvu. V prihodnosti omogočajo dostopnost učinkovitega programa hujšanja celotni prekomerno težki in debeli populaciji v Republiki Sloveniji, ne glede na njihov socialno-ekonomski položaj. Na ta način bi lahko zmanjšali pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so povezane z debelostjo in nezdravim življenjskim slogom, ter posledično prispevali k zmanjšanju stroškov zdravstvenega sistema. Da povzamemo, uporaba razvitega sistema za potrebe presejanja in preventive bi v primeru brezplačnega dostopa že v začetni fazi omogočila uporabo najširšemu krogu ljudi, ki bi jih posredno opolnomočili pri skrbi za njihovo zdravje. Rezultati so pomembni za vpeljevanja tovrstnih orodij v klinično prakso. Z relativno majhnimi sredstvi bi bilo mogoče tovrstne sisteme vgraditi v klinično prakso s čimer bi pridobili tako končni uporabniki (pacienti, medicinsko osebje), kot tudi načrtovalci zdravstvene oskrbe (Ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje) in financerji (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in komercialne zavarovalnice). Drugo razsežnost predstavlja sam razvoj IKT okolij in orodij. Omenjeni trg je eden najhitreje rastočih trgov v svetu in pridobljeno ter razvito znanje pomeni primerjalno prednost, ki jo ima sedaj naša industrija. Nekaj začetnih rezultatov se odraža v samozaposlitvi v svojih podjetjih nekaterih sodelavcev projekta – pogojno rečeno spin-off. Tretjo razsežnost predstavlja pridobljeno znanje in ugled Slovenije, saj tovrstni projekti promovirajo Slovenijo v mednarodnem prostoru. Omenili smo že samozaposlitve sodelavcev, a velja dodati tudi uspešno delo podjetij, ki so posredno sodelovala z raziskovalci na projektu. Ne nazadnje, nekateri sodelavci projekta so tvorno sodelovali pri nacionalnem projektu izgradnje interoperabilne hrbtenice eZdravja, ki ga izvaja Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Pomembno razsežnost predstavljajo še vzpostavljene povezave med sodelujočimi partnerji, ki se že dogovarjajo za prijavo podobnega projekta na meddržavni, evropski ravni.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
