Projekti / Programi
Kombinirani visokoločljivostni postopki zajemanja, razpoznavanja in vzdrževanja prostorskih podatkov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.17.00 |
Tehnika |
Geodezija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.07 |
Tehniške in tehnološke vede |
Okoljsko inženirstvo |
Raziskovalci (20)
Organizacije (4)
Pomen za razvoj znanosti
Tehnologije daljinskega zaznavanja se v svetu na področju aerosnemanja, satelitskega snemanja in laserskega snemanja razvijajo v smeri večanja prostorske in radiometrične ločljivosti, natančnejšega neposrednega georeferenciranja, ekonomičnosti zajemanja podatkov in istočasne uporabe različnih senzorjev.
Kombiniranje podatkov iz različnih senzorjev za potrebe samodejnih in polsamodejnih postopkov se je za nekatera ožja področja že uveljavilo, medtem ko je za potrebe izločanja topografskih objektov pri vzdrževanju topografskih zbirk le delno uspešno. Težava pri uporabi samodejnih in polsamodejnih postopkov za vzdrževanje topografskih zbirk je v obdelavi več različnih tipov objektov, ki jih je potrebno prepoznati in zajeti. Za vsakega od objektnih tipov vodimo v topografskih zbirkah tudi različne atribute, ki jih je s samodejnimi postopki težko ali celo nemogoče interpretirati.
Največji prihranek časa s samodejnimi in polsamodejnimi postopki se doseže pri polnjenju topografskih zbirk z geometričnimi podatki o objektih in iskanju sprememb za njeno vzdrževanje. Pri polnjenju zbirk je smiselno skozi samodejne postopke zajeti čimveč geometrije topografskih objektov, pri iskanju sprememb pa primerjati obstoječo zbirko z novimi izvornimi podatki ter najti razlike, ki pomenijo dejanske spremembe topografskega objekta.
V projektu so bili testirani postopki, ki so doprinesli nove izkušnje o uporabi kombinacije izvornih podatkov. Še zlasti obetavna kombinacija z vidika vzdrževanja topografskih zbirk pa je kombinacija aerosnemanja in laserskega skeniranja ter samodejnih postopkov izločanja osnovnih objektnih tipov.
Rezultat razvojne naloge je pripomogel k uspešnemu zaključevanju učnih procesov nekaterih vpletenih raziskovalcev in k spodbujanju novih razvojnih nalog na tem področju.
Opravljene raziskave so pomemben prispevek k mednarodnim raziskovalnim dejavnostim ter razpravam na temo vrednotenja izdelkov zračnih in satelitskih posnetkov ter podatkov laserskega skeniranja ob upoštevanju različnih naravnih in tehnoloških okoliščin in kot sodoben vir za pridobivanje topografskih podatkov in vzdrževanje topografskih zbirk.
Pomen za razvoj Slovenije
Državna topografska zbirka v podrobnosti merila 1 : 5.000 (DTK5) je zapolnjena le v 60%. Vzdrževanje obstoječih listov DTK5 se izvaja zelo počasi. Državna topografska zbirka ravni 1 : 25.000 se je nehala vzdrževati in tako je država v celoti pokrita s topografsko zbirko le v merilu 1 : 50.000. Izvaja se neodvisno vzdrževanje sektorskih zbirk, kar običajno povzroči njihovo medsebojno geometrično neusklajenost, kadar želimo izvesti analizo na podatkih, pridobljenih iz različnih sektorskih zbirk. Večina sektorskih zbirk se polni in vzdržuje na podlagi ortofota, ki je metrično dovolj točen le za topografske objekte, ki ležijo na tleh. Topografski objekti, ki segajo nad površino tal, so na ortofotu obremenjeni s položajnim pogreškom, ki je posledica izdelave ortofota s preslikavo aeroposnetkov na digitalni model reliefa (DMR), ki ne vsebuje visokih objektov. Velikost položajnega pogreška je odvisen tudi od kota snemanja, ki je pri posameznih snemanjih Cikličnega aerofotografiranja Slovenije (CAS) različen.
Kot izbrano kombinacijo izvornih podatkov za vzdrževanje topografskih zbirk smo Geodetski upravi RS predlagali zajem in distribucijo aeroposnetkov in podatkov aero-laserskega skeniranja. Z izborom teh izvornih podatkov je zagotovljeno nadaljevanje CAS, medtem, ko podatki aero-laserskega skeniranja pomagajo pri izboljšanju višinske komponente DMR, kar je zahtevano pri uporabi mnogih aplikacij. Podatki laserskega skeniranja omogočajo tudi zanesljivejše iskanje sprememb, kar je zelo pomembno pri vzdrževanju topografskih zbirk.
Da bi lahko uspešno zapolnili 40% praznih listov DTK5 so bili deloma razviti samodejni in polsmodejni postopki prepoznavanja in zajema topografskih objektov. Za uspešno vzdrževanje obstoječih 60% listov pa se lahko uporabijo samodejni in polsamodejni postopki prepoznavanja sprememb topografskih objektnih tipov.
Za CAS in aero-lasersko skeniranje (ALS) na območju cele države so bila napisana tehnična navodila, ki jih je treba izboljševati in po potrebi dopolnjevati z novimi izkušnjami in zahtevami pred vsakim novim ciklom zajema izvornih podatkov za celo državo. Za potrebe države in občin so se izvajala različna aerosnemanja in aero-laserska skeniranja na manjših območjih vendar brez uporabe natančnih tehničnih navodil in brez ustrezne kontrole kakovosti. Treba bo izboljšati nadzor nad kakovostjo zajema izvornih podatkov.
V okviru naloge so bile podane naslednje smernice iz tehničnega, organizacijskega in finančnega vidika vzdrževanja topografskih zbirk:
Tehnični vidik:
- na nivoju države se je potrebno dogovoriti kateri nivoji TZ naj bi se vzdrževali (npr. 1 : 5.000 in 1 : 50.000),
- smiselno bi bilo razdeliti državo na tri območja, kjer bi se glede na intenzivnost razvoja topografski podatki zajemali z različno podrobnostjo (npr.območja 1 : 2.500 za mesta, 1 : 5.000 za ruralna območja in 1 : 10.000 za velike gozdove in visokogorje),
- določiti osnovne sloje in posamezne objektne tipe za vsako od omenjenih meril,
- določiti tudi druge zbirke podatkov (KS, raba tal, zbirka cest…), ki se povezujejo ali so celo del topografske zbirke in omogočiti njihovo skupno vzdrževanje,
- določiti časovni cikel vzdrževanja posameznega merila,
- na podlagi cilka vzdrževanja topografskih zbirk določiti cikel zajema izvornih podatkov,
- razviti več uporabniških aplikacij, ki jim za osnovo služijo topografski podatki.
Organizacijski in finančni vidik:
- povezati ministrstva in velike odjemalce topografskih podatkov, ki bi skupaj financirali zajem topografskih podatkov in njihovo vzdrževanje,
- povezati ministrstva in velike odjemalce topografskih podatkov, ki bi skupaj uskladili vsebinska vprašanja omenjena v tehničnem delu,
- pripraviti pravne podlage, ki bi urejale organizacijski in finančni vidik vzdrževanja topografskih zbirk,
- razviti način prodaje oz. plačljive distribucije vsebine topografskih zbirk ali zagotoviti sistemska sredstva, kar bi omogočilo vzdrževanje le teh.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
