Projekti / Programi
Varstvo manjšin in manjšinske pravice kot dejavniki integracije in upravljanja različnosti: Študija primerov in primerjalna študija držav srednje in jugovzhodne Evrope
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S110 |
Družboslovje |
Pravo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
Manjšine, narodne manjšine, etnične manjšine, pravice manjšin, varstvo manjšin, človekove pravice in svoboščine; vključevanje, integracija, raznolikost, etnična raznolikost, upravljanje različnosti; preprečevanje, upravljanje in razreševanje kriz in konfliktov; upravljanje, demokracija, participacija
Raziskovalci (9)
Organizacije (2)
Povzetek
Temeljni raziskovalni projekt raziskuje problematiko urejanja in upravljanja različnosti (diversity management and governance) v pluralnih in (notranje) raznolikih družbah, kakršna je tudi slovenska, pri čemer se osredotoča na specifičen in izjemno pomemben segment urejanja in upravljanja različnosti, ki ga navadno označujemo kot etnično različnost in znotraj tega na varstvo manjšin. Pomen upravljanja različnosti v svojih dokumentih vse bolj pogosto poudarjajo tudi različne institucije na nacionalni in mednarodni ravni, kot novo interdisciplinarno področje, ki se hitro razvija, pa pridobiva tudi vse večjo pozornost znanstvene sfere. Integralen koncept urejanja in upravljanja različnosti, ki se razvija, zajema vse pojave in dimenzije družbene (oz. družbeno relevantne) različnosti (npr. politične, ekonomske, socialne, kulturne, jezikovne, etnične, verske, spolne, starostne itd.), ki obstajajo v sodobnih družbah, ter zato sega na praktično vsa področja življenja. Prav zato je zanimiv za praktično celotno družboslovje in humanistiko, problematika (pravnega in sploh družbenega) urejanja različnosti pa je še posebej pomembna za pravo, katerega discipline (zlasti javno in civilno pravo) so se segment(al)no ukvarjale s specifičnimi področji in problematikami različnosti. Projekt namenja posebno pozornost problematiki in področju pravic in varstva manjšin, zlasti narodnih manjšin, geografsko pa se bo osredotočil na države srednje in jugovzhodne Evrope. Varstvo in pravice manjšin so v pluralnih in notranje raznolikih družbah, kakršna je tudi slovenska, ključnega pomena za celovito in uspešno urejanje in upravljanje različnosti, pa tudi pomemben kriterij demokratičnosti (obstoja in ravni razvoja demokracije) teh družb, kar poudarjajo tudi politični (kopenhagenski) kriteriji za članstvo v EU, ki poleg stabilnosti institucij, ki jamčijo demokracijo, vladavine prava in človekovih pravic, navajajo »spoštovanje in varstvo manjšin«.
Projekt izhaja iz poglobljene analize zgodovinskega razvoja in aktualnega stanja urejanja človekovih in manjšinskih pravic v mednarodnem (javnem) pravu in v nacionalnem pravu, pri čemer posebno pozornost namenja ustavnemu in zakonskem urejanju posameznih segmentov pravic in varstva manjšin ter evropskemu pravu. Celovito raziskovanje terja poleg študij primerov uporabo primerjalnih pristopov in metod. Tematike proučuje tako s tradicionalnih kot z novih zornih kotov ter povezuje različna pravna področja (kot so mednarodno javno pravo, ustavno in zlasti primerjalno ustavno pravo, pravo EU, upravno pravo, v posameznih segmentih gospodarsko in korporacijsko ter konkurenčno pravo) in v manjšem obsegu tudi nekatere druge družboslovne in humanistične pristope in področja (npr. demografija, ekonomija, geografija, politične vede, sociologija) ob uporabi relevantnih raziskovalnih metodologij, ki so se na teh področjih in v teh pristopih uveljavile. Pomembno je, da vključuje vse relevantne ravni (lokalna, regionalna, nacionalna, mednarodna) in relevantna področja, pa tudi subjekte. Navedeni pristop omogoča opredelitev skupnega teoretskega okvira, razvoj teorije in operacionaliziranih definicij različnih tipov manjšin ter teoretskih konceptov in modelov urejanja in uresničevanja varstva in pravic manjšin ter enakopravnosti nasploh. Pri tem se posebej ukvarja z individualno in kolektivno naravo manjšinskih pravic ter s pristopi in standardi manjšinskega varstva in pravic, ki jih uveljavljajo v posameznih državah.
Posebna pozornost je namenjena analizi uresničevanja manjšinskega varstva in pravic ter dejanski situaciji manjšin in njihovih pripadnikov, kar omogoča opredelitev in analizo prepada med normativnim in stvarnim na tem področju, ki obstaja v sleherni družbi. Širši kontekst raziskovanja predstavlja koncept urejanja in upravljanja različnosti, katerega pomembna segmenta sta pravice in varstvo manjšin ter pomen družbenega vključevanja in prostovoljne, enakopravne in celovite integracije manjšin in njihovih pripadnikov.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt prispeva k razvoju področij etničnih in manjšinskih študij ter urejanja in upravljanja različnosti v Sloveniji in širše, pri čemer gradijo na raziskovalni in znanstveni tradiciji v svetu in v Sloveniji ter zlasti na prispevku INV v devetih desetletjih. Z gledišča pomena za razvoj znanosti poudarjamo: - Prispevke k razvoju teorije, konceptov, definicij in (teoretičnih) modelov, relevantnih za pravo ter druga družboslovna (npr. etnične in manjšinske študije, politologija, sociologija, sociolingvistika, uprava, upravljanje različnosti, itd.) in humanistična (npr. etnologija, geografija, zgodovina, itd.) področja in discipline. Gre za pojave, kot so: etničnost, manjšine – zlasti etnične in narodne manjšine, manjšinske pravice in varstvo, standardi manjšinskega varstva, avtonomije, regionalizem in federalizem, diskriminacija in proti-diskriminacija, politike in strategije (npr. integracijske, etnične, manjšinske, proti-diskriminacijske), urejanje in upravljanje različnosti (strategije, politike, ukrepi), itd. - Prispevke k razvoju raziskovalnih in metodoloških pristopov in metodologije na področjih etničnih in manjšinskih študij, prava ter drugih družboslovnih in humanističnih področij in disciplin, ki se ukvarjajo s tematikami etničnosti, manjšinskosti, manjšinskih pravic in varstva, vključevanjem in integracijo, avtonomijami, regionalizmom in federalizmom, diskriminacijo in anti-diskriminacijo, urejanjem in upravljanjem različnosti, itd. Pri tem je pomembno uveljavljanje pristopov in načel metodološkega pluralizma, ki omogočajo raziskovanje, razumevanje in interpretacijo kompleksnih teh družbenih pojavov. Pravne pristope, koncepte in teorije dopolnjuje in nadgrajuje s tistimi, ki so se razvili v okviru drugih družboslovnih in humanističnih disciplin in področij ter pravice in varstvo manjšin obravnava kot pomembne dejavnike in segmente uspešnega urejanja in upravljanja različnosti v pluralnih in notranje raznolikih družbah. V tem kontekstu so pomembna prizadevanja za operacionalizacijo konceptov in definicij kot raziskovalnih orodij in meril; - Pregled in analizo zgodovinskega razvoja manjšinskih pravic in varstva, posebej varstva narodnih manjšin na območju srednje in JV Evrope (zlasti nekdanje Jugoslavije) ter pregled nekaterih specifičnih ureditev, standardov in praks na tem področju; analizo segmentov ureditev, standardov in (dobrih) praks vključevanja in manjšinskega varstva ter različnih normativnih in praktičnih rešitev, ki na različnih področjih življenja lahko prispevajo k zaščiti in preprečujejo diskriminacijo manjšin oz. šibkejših strank ter se uveljavljajo na področjih javnega, gospodarskega, korporacijskega, konkurenčnega itd. prava; - Razvoju konceptov, strategij, politik in ukrepov urejanja in upravljanja različnosti na različnih ravneh in v različnih okoljih, ki predstavljajo izhodišča za oblikovanje konkretnih predlogov, ki prispevajo k izboljšanju položaja, varstva in pravic manjšin, etničnih in manjšinskih politik ter posledično (med)etničnih odnosov; - Predstavitev raziskovalnih rezultatov lokalni in globalni znanstveni, strokovni in širši zainteresirani javnosti. Raziskovalni in znanstveni rezultati projekta se uporabljajo v pedagoškem procesu v podiplomskih (magistrskih in doktorskih) programih na slovenskih (univerzi v Ljubljani in na Primorskem) in tujih univerzah (npr. Bolonija, Budimpešta, Gradec, Regensburg, Sarajevo, Trento, Tswane). Poleg prispevka k znanstveni produkciji znanja in zlasti teoretski produkciji kaže omeniti prispevek k bazi podatkov o ustavnem in pravnem urejanju manjšinskih pravic v državah regije, ki je koristna za prihodnje raziskovanje ter za strokovno delo na področju pravic in varstva narodnih in drugih manjšin. Objave raziskovalnih rezultatov prispevajo k boljšemu vedenju o tematikah ter k njihovem boljšem razumevanju in obvladovanju, kar je zlasti pomembno z gledišča zagotavljanja stabilnosti in miru v pluralnih in notranje raznolikih okoljih.
Pomen za razvoj Slovenije
Urejanje in upravljanje različnosti pridobivata na pomenu v vseh pluralnih in notranje raznolikih družbah, kakršna je tudi Slovenija, zato so rezultati tega projekta neposredno uporabni v posameznih (mikro in makro) okoljih in organizacijah, relevantni pa so tudi za slovensko družbo in v evropskem kontekstu. Koncepti in modeli manjšinskega varstva ter ugotovitve in spoznanja, ki se nanašajo na vključevanje, integracijo in preprečevanje diskriminacije itd., so lahko aktualni tako za oblikovalce politik in normativne ureditve na različnih ravneh in področjih, še zlasti pri oblikovanju ustrezne zakonodaje (npr. pravice in varstvo etničnih manjšin – vključno z novimi manjšinami; integracijski in proti-diskriminacijski ukrepi in politike; procesno pravo in varstvo šibkejših v različnih postopkih; pravice manjšinskih delničarjev, itd.), kot tudi za praktike v različnih (lokalnih in mikro) okoljih, kjer je potrebno urejati in usklajevati različne interese ter omogočati vključevanje in integracijo posameznikom, različnim skupinam in skupnostim. Posamezne ugotovitve so že bile predstavljene zainteresirani strokovni javnosti v srednji in jugovzhodni Evropi (mednarodna regionalna konferenca v Ljubljani 2014), predstavnikom državnih institucij (npr. državni zbor, ministrstvo za kulturo in njegova strokovna telesa na področju človekovih pravic, manjšinske kulture in integracije, urad za narodnosti; Svet Evrope, OVSE, itd.) in nevladnim organizacijam (npr. izobraževanje za aktiviste nevladnih organizacij in manjšinskih skupnosti na Obali v organizaciji Pine 2014). Konkretne rešitve in predlogi so lahko koristne družbene inovacije na področjih, kot so npr. urejanje in upravljanje različnosti – vključno z urejanjem in upravljanjem etničnih odnosov ter preprečevanjem, upravljanjem in razreševanjem kriz in konfliktov, varstvo manjšin in manjšinska politika, migracije in migracijske politike, integracija in integracijske politike, preprečevanje diskriminacije in antidiskriminacijske politike, demokratizacija ter delovanje in razvoj demokratičnih institucij in postopkov, urejanje in upravljanje odnosov center-periferija, multikulturalizem/interkulturalizem, zagotavljanje učinkovite komunikacije, kompatibilnost in konkurenčnost v evropskih in globalnih okvirih, vzpostavljanje in razvijanje funkcionalnih vezi ter dostopnosti in kakovosti različnih storitev v nacionalnih in evropskih okvirih, uravnotežen in trajnostni razvoj, itd. Njihovo neposredno uporabnost lahko predvidimo npr. v državni upravi in javnih službah, v podjetjih z notranje raznoliko (etnično, kulturno, versko, itd.) delovno silo in sploh v situacijah, ko se oblikujeta večina in manjšina ter je treba urejati odnose med njima. Po našem mnenju so zlasti pomembni predlogi za izboljšanje urejanja in uresničevanja pravic in varstva manjšin, ki lahko prispevajo k razvoju politik in zakonodaje ter k dolgoročnemu zagotavljanju stabilnosti ter uspešnega vključevanja in integracije manjšinskih skupnosti in populacij. Neposredno so raziskovalni rezultati in spoznanja projekta preneseni tudi v izobraževalni pedagoški proces, zlasti na podiplomski ravni izobraževanja. S tem projekt prispeva k razvoju človeških virov in širše k družbenemu, ekonomskemu in kulturnemu razvoju Slovenije. Menimo, da je projekt pomemben tudi kot podlaga in izhodišče za raziskovanje obravnavanih tematik, pri čemer ocenjujemo, da bi bilo z gledišča dolgoročnega zagotavljanja družbene stabilnosti ter polne vključenosti in integracije vseh posameznikov in skupin v posamezna pluralna okolja in družbo nasploh potrebno zagotoviti stabilno in dolgoročno proučevanje teh tematik.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
