Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

SLOVENCI V JUGOSLOVANSKI DIPLOMACIJI IN V ZUNANJEPOLITIČNEM DELOVANJU 1941?1980: ODPRTA VPRAŠANJA IN RAZISKOVALNE PERSPEKTIVE

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H271  Humanistične vede  Politična zgodovina 

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
Zgodovina diplomacije, mednarodni odnosi, zunanja politika, paradiplomacija, 1941-1980, Jugoslavija, Slovenci, informbiro, čezmejno sodelovanje, gibanje neuvrščenih, mejno vprašanje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  22467  dr. Gorazd Bajc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2011 - 2013  383 
2.  10728  dr. Darko Darovec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2011 - 2012  519 
3.  17057  dr. Aleksej Kalc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2011 - 2013  410 
4.  24376  dr. Borut Klabjan  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2011 - 2014  357 
5.  12648  dr. Egon Pelikan  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2011 - 2014  267 
6.  17051  dr. Jože Pirjevec  Zgodovinopisje  Vodja  2011 - 2014  800 
7.  19632  dr. Andrej Rahten  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2011 - 2014  564 
8.  30859  dr. Jure Ramšak  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2011 - 2013  131 
9.  31316  dr. Monica Rebeschini  Humanistika  Raziskovalec  2011 - 2013  50 
10.  15635  dr. Mateja Režek  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2011 - 2014  184 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  13.850 
2.  2404  INŠTITUT NOVE REVIJE, zavod za humanistiko  Ljubljana  2156059  3.843 
Povzetek
Čeprav je samostojna slovenska država nastala šele leta 1991, lahko o aktivnosti Slovencev v diplomaciji in v mednarodnih odnosih govorimo že pred osamosvojitvijo. Predlagani raziskovalni projekt »Slovenci v jugoslovanski diplomaciji in v zunanjepolitičnem delovanju 1941–1980: odprta vprašanja in raziskovalne perspektive« se na osnovi spoznanja o skupnih značilnostih in odprtih raziskovalnih problemih naslovne tematike ukvarja z obdobjem slovenske diplomatske zgodovine, ki doslej še ni bilo celovito prikazano, kljub temu da gre za specifično in pomembno, bodisi samostojno bodisi v jugoslovanskem okviru, delovanje slovenskih diplomatov v času intenzivnega dogajanja na mednarodnem področju. Izhajajoč iz novejših spoznanj stroke in dolgoletnih raziskovalnih izkušenj vodje ter članov projektne skupine, so bili indentificirani glavni idejni, politični in ekonomski faktorji, ki so v tem obdobju zaznamovali delovanje slovenskih diplomatov in ostalih posameznikov, ki so se ukvarjali z jugoslovansko zunanjo politiko: interes za revizijo državnih meja, kulturna in idejna navezava na zahodni in srednjeevropski prostor ter ekonomska navezava na kapitalistične države. Upoštevajoč naštete faktorje, ki so vsak v svojem zgodovinskem kontekstu narekovali angažma slovenskih diplomatov, smo izoblikovali več raziskovalnih sklopov, ki se jim bomo posebej posvetili. Na prvem mestu bo s celovitim prikazom diplomatskega delovanja Slovencev iz vseh ideoloških taborov v domovini in v emigraciji obravnavan čas druge svetovne vojne. Povojno obdobje je bilo najprej zaznamovano z aktivnostmi za rešitev mejnih vprašanj v kar so slovenski diplomati (npr. Vilfan, Bebler, Brilej) in drugi strokovnjaki (npr. Zwitter) vložili ogromne napore, kasneje pa z iskanjem neodvisne pozicije med obema svetovnima blokoma in kreiranjem politike neuvrščenih pri čemer so imeli slovenski politiki zlasti E. Kardelj in S. Dolanc (zaradi svojega zadržanega stališča do pretesnih stikov s Sovjetsko zvezo) poseben interes. Zadnji del raziskave je čas t.i. paradiplomatske dejavnosti, ko so slovenske republiške oblasti od konca 60. let dalje zastavile lastno zunanjepolitično iniciativo, predvsem na področju čezmejnega sodelovanja, z namenom krepitve ekonomskih odnosov in sodelovanja s slovenskimi manjšinami. Na osnovi poglobljenega raziskovanja v domačih in tujih arhivih oziroma bibliotekah (v Beogradu, Zagrebu, Londonu, Washingtonu, New Yorku, Moskvi, Parizu, Oslu, Berlinu, New Delhiju, Pragi, Rimu) ter zbiranja ustnih pričevanj si je projektna skupina zadala več ciljev, mdr. prikaz medvojne diplomatske aktivnosti Slovencev v partizanskem in protipartizanskem taboru, ugotavljanje vpliva (slovenskih) nacionalnih specifik in mednacionalnih dinamik v socialistični Jugoslaviji na oblikovanje državne zunanje politike, razumevanje izvorov in pomena zgodnjih oblik samostojne republiške zunanjepolitične iniciative in ovrednotenje teoretskih prispevkov slovenskih strokovnjakov za mednarodne odnose. Navedeni cilji narekujejo izdelavo relevantnih znanstvenih študij in diseminacijo znanstvenih spoznanj v historiografski diskurz v Sloveniji, državah nekdanje Jugoslavije in v širšem mednarodnem merilu. S tem načrtuje projektna skupina ustvariti čim bogatejše in razvejano védenje o delovanju slovenskih diplomatov v obdobju od začetka druge svetovne vojne do Titove smrti, ki bo hkrati služilo kot nove študijske vsebine in kot osnova za nadaljnje raziskovanje.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt »Slovenci v jugoslovanski diplomaciji in v zunanjepolitičnem delovanju 1941–1980: odprta vprašanja in raziskovalne perspektive« je bil vključen v raziskovanje diplomatskega delovanja Slovencev v preteklosti, ki se je s posameznimi študijami, sprva usmerjenimi zlasti v 19. in v prvo polovico 20. stoletja, šele v zadnjih letih konstituiralo kot samostojna smer znotraj slovenskega zgodovinopisja. Projektna skupina je opravilo eno prvih sistematičnih raziskav slovenske diplomatske zgodovine druge polovice 20. stoletja in na ta način približalo slovensko historiografijo ne le stanju raziskav v večjih državah, temveč tudi v državah naslednicah SFRJ. Na podlagi rezultatov projekta so člani projektne skupine z organizacijo mednarodne znanstvene konference »Titova Jugoslavija kot diplomatski izziv 20. stoletja/Tito's Yugoslavia as a Diplomatic Challenge of the 20th Century« (Koper, 2012) ustvarili pogoje za izmenjavo znanstvenih pogledov s kolegi iz drugih držav. Rezultati sodelovanja so se pokazali zlasti z izdajo tematske številke revije Annales, Series Historia et Sociologia (4/2014), ki je bila v celoti posvečena naslovni tematiki projekta in za katero je izvirne znanstvene članke prispevalo kar 18 uveljavljenih raziskovalcev diplomatske zgodovine iz Slovenije, Srbije, Bolgarije in Češke. Izsledki raziskav so bili predstavljeni tudi pri pedagoškem delu na slovenskih univerzah, v katerega so vpeti člani projektne skupine, ter v obliki vabljenih predavanj na tujih univerzah. Z vsebinskega vidika se je znanstvena relevantnost projekta pokazala zlasti v obravnavi doslej nepoznanih ali manj znanih vidikov delovanja posameznih Slovencev na področju mednarodnih odnosov (npr. v mednarodnih organizacijah) kot tudi znotraj jugoslovanskega diplomatskega korpusa. V raziskavo je bilo vključeno tudi tajno delovanje posameznikov pri vzpostavljanju in vzdrževanju stikov z drugimi odporniškimi gibanji med drugo svetovno vojno, kakor tudi v diplomatsko-obveščevalni dejavnosti v zvezi z zakulisnim bojem za meje neposredno po vojni in v blokovsko razdeljenem svetu v kasnejših desetletjih. Oboje lahko štejemo za mednarodno delovanje posebne vrste, ki ga je bilo mogoče rekonstruirati samo s serijo poglobljenih ustnih pričevanj tedanjih akterjev in na podlagi na novo dostopnih arhivskih virov. Na podlagi izvirnih arhivskih dokumentov iz domačih in tujih (ruskih, britanskih, ameriških, švedskih, norveških, srbskih idr.) arhivov v kombinaciji z refleksijo politične filozofije jugoslovanskega samoupravnega sistema je bila opravljena tudi študija o pomenu »jugoslovanske herezije« znotraj mednarodnega socialističnega gibanja, ki se vključuje v tok najnovejših mednarodnih raziskav o začetkih politike neuvrščenosti. Na teoretski ravni so raziskovalci (zlasti v zvezi z zunanjepolitičnim delovanjem na ravni republike) v socialistično samoupravno okolje aplicirali koncepte paradiplomacije, povezane z aktivnostjo subnacionalnih faktorjev v mednarodnem okolju zahodnih držav od sedemdesetih let dalje. V tem kontekstu so kot akterje mednarodnega povezovanja prepoznali ne samo republiške organe, zadolžene za mednarodne sodelovanje, temveč tudi celo vrsto drugih ne-državnih »agentov«, kot so bili Gospodarska zbornica, kulturna združenja, konzorciji podjetij idr. Njihova aktivnost se je pokazala zlasti pri vključevanju v Delovno skupnost Alpe-Jadran, ki je zaradi povezav prek ideološko-političnih ločnic tudi na obmejnem mikronivoju prehitevala zgodovinski kontekst bipolarne Evrope. Podoben spekter transideoloških povezav je odprla tudi raziskava »socialistične« gospodarske diplomacije, ki je opozorila na posebnosti, ki so nastale kot posledica vpetosti Jugoslavije/Slovenije med oba svetovna bloka in hkrati kot posledica procesa notranjepolitične federalizacije države.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen projekta so kot sistematično študijo slovenske diplomatske preteklosti že v času njegovega izvajanja prepoznali strokovni krogi iz vrst nekdanjih in sedanjih slovenskih diplomatov ter strokovnjaki za mednarodne odnose. Opravljene raziskave so ne le zapolnile velike vrzeli v poznavanju sodobne slovenske diplomatske zgodovine, ki je bila pod vtisom dejstva, da Slovenci do leta 1991 niso imeli lastne države, doslej skoraj povsem spregledana, ampak so dokazale tudi izjemno delovanje posameznih slovenskih diplomatskih akterjev v svetovnem merilu. Hkrati so ovrednotile njihov prispevek k promociji države in idej pravičnejšega mednarodnega sodelovanja, zato lahko njihove vizije razvoja mednarodnih političnih in ekonomskih odnosov še danes služijo kot izhodišče za premislek o prihodnji vlogi Slovenije in Evropske unije. Izkušnje posameznih slovenskih diplomatov, ki so se pokazale skozi projektne raziskave, govorijo v prid potenciala majhnih držav pri reševanju velikih mednarodnih problemov. V tem smislu lahko iz njihovih trdnih načel, pa tudi spretne taktike, kot so zapisali recenzenti spletne zbirke pričevanj »Od Mašuna do New Yorka: 20. stoletje skozi pričevanja štirih slovenskih diplomatov«, potegne določene zaključke tudi aktualna slovenska diplomacija. K temu lahko dodamo še obravnavo nekaterih vprašanj, kot so vprašanje Avstrijske državne pogodbe, varovanje pravic slovenske manjšine na Koroškem in vračanje nacionaliziranega premoženja avstrijskim državljanom, ki še vedno veljajo za aktualna in ne dokončno rešena. Raziskave so se posvetile tudi tematikam, ki tudi danes sodijo med ključne izzive zunanje in notranje politike Republike Slovenije, npr. gospodarska diplomacija, prodor na nove trge, vprašanja tujih vlaganj v državno infrastrukturo ipd. V tem pogledu so rezultati projekta koristni tudi za seznanjanje z ozadjem omenjenih vprašanj in lahko političnim odločevalcem, gospodarstvenikom, pravnikom ipd. služijo še danes. Člani projektne skupine so izsledke svojih raziskav vnesli tudi v pedagoški proces na UP Fakulteti za humanistične študije, kjer predavajo npr. predmete »Zgodovina diplomacije«, »Zgodovina 20. stoletja«, »Zgodovina evropskih integracij« idr., ugotovitve o slovenski diplomatski preteklosti pa so predstavili tudi med gostovanji na tujih inštitutih in univerzah (npr. v Regensburgu, Teramu, Trentu, Bolzanu, Luganu, Gdansku, Moskvi idr.). Z organizacijo znanstvene konference, ki se je je udeležilo tudi širše, ne le strokovno občinstvo, zlasti pa z izdajo monografije J. Pirjevca »Tito in tovariši« v nakladi 25.000 izvodov in njenimi, z izsledki projekta dopolnjenimi prevodi v srbski, hrvaški in italijanski jezik (v pripravi so tudi izdaje v angleškem, nemškem in francoskem jeziku) je bila omogočena diseminacija rezultatov tudi v širšo javnost, tako slovensko kot mednarodno.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno