Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Ekološka sanacija naravnih ujm v gozdovih

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 
Ključne besede
naravne ujme, vetrolom, snegolom, gozdni požar, kalamitete žuželk, obnova gozda, sanitarna sečnja, presoja tveganja, kartiranje tveganja, gojenje gozdov za stabilnost, sekundarna sukcesija, saditev, setev, večkriterialni model podpore odločanju
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (24)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29881  Tomaž Adamič    Tehnični sodelavec  2011 - 2014  32 
2.  02749  dr. Marko Bohanec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2011 - 2014  628 
3.  10801  dr. Andrej Bončina  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2014  494 
4.  11958  dr. Robert Brus  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2014  718 
5.  08376  dr. Igor Dakskobler  Biologija  Raziskovalec  2011 - 2014  662 
6.  15660  dr. Marko Debeljak  Biologija  Raziskovalec  2011 - 2014  300 
7.  11253  dr. Jurij Diaci  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja projekta/programa  2011 - 2014  697 
8.  11130  dr. Sašo Džeroski  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2011 - 2014  1.138 
9.  27615  dr. Andrej Ficko  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2011 - 2014  140 
10.  29426  dr. Dejan Firm  Biotehnika  Raziskovalec  2011 - 2014  57 
11.  26070  dr. Kristjan Jarni  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2011 - 2014  93 
12.  32063  Petra Kajdiž  Biotehnika  Mladi raziskovalec  2011 - 2014 
13.  28501  dr. Matija Klopčič  Biotehnika  Raziskovalec  2011 - 2014  148 
14.  27605  dr. Milan Kobal  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2011 - 2014  337 
15.  20842  dr. Aleksander Marinšek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2012  348 
16.  27544  dr. Thomas Andrew Nagel  Biotehnika  Raziskovalec  2011 - 2014  208 
17.  25666  dr. Aleš Poljanec  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2014  216 
18.  24368  dr. Andrej Rozman  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2014  106 
19.  21043  dr. Dušan Roženbergar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2011 - 2014  216 
20.  30432  Tihomir Rugani    Tehnični sodelavec  2011 - 2014  36 
21.  10264  dr. Primož Simončič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2014  678 
22.  32898  dr. Tina Simončič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2011 - 2014  77 
23.  22592  dr. Urša Vilhar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2014  383 
24.  22279  dr. Bernard Ženko  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2011 - 2014  163 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  83.986 
2.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.653 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  63.648 
4.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.451 
Povzetek
V svetu se v zadnjih desetletjih povečujeta jakost in pogostost skrajnostnih vremenskih pojavov. Hkrati so gozdovi zaradi spremenjene zgradbe, onesnaženja okolja, opuščanja nege in staranja vse manj odporni na naravne ujme, npr. vetrolome, požare in kalamitet žuželk. V Sloveniji in Evropi že več kot tretjino poseka predstavljajo sanitarne sečnje, pretežno na račun naravnih ujm. Razmere se bodo v prihodnosti zaostrovale zaradi opuščanja gospodarjenja z gozdovi in podnebnih sprememb. Da bi preprečili naraščanje ekološke in gospodarske škode v gozdovih je potrebno ukrepanje na področjih: (1) preprečevanja ujm, na primer zaznavanje območij gozdov z velikim tveganjem za nastanek ujm in izvajanje preventivne nege; (2) izboljšanja načinov sanacij gozdov po ujmah ter (3) učinkovitega odločanja o ukrepanju po ujmah. Sanacija je povezana z velikimi tveganji za premoženje in ljudi ter izrednimi stroški, zato mora biti ravnanje skrajno racionalno. Vendar je v Sloveniji malo raziskav na omenjenih področjih, izpeljane sanacije ujm v gozdovih pa niso bile ovrednotene iz časovne perspektive. Večina tujih raziskav obravnava ranljivost in sanacijo enodobnih nasadov iglavcev. Izvirnost predlagane raziskave je v proučevanju sanacij ujm v naravnih gozdovi in nasadih iglavcev, ki so že desetletja v premeni v naravne gozdove, zato so bolj mešani, raznomerni in imajo razvito polnilno plast. S tem bomo značilno prispevali k razvoju sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Evropi. Poleg tega ustaljeni načini sanacij ujm v gozdovih predvidevajo odstranitev poškodovanih dreves in umetno obnovo, čeprav so drevesni otoki in ostanki, pionirske drevesne vrste, predrastki in naravno pomlajevanje pomembni za revitalizacijo rastišča in sestoja ter biotsko pestrost. Zato je načrtovano »neukrepanje« v določenih primerih ekonomsko in ekološko primernejše od popolne odstranitve poškodovanih dreves in umetne obnove gozda; na primer v slabše odprtih gozdovih z nižjo vrednostjo sortimentov, kjer zdravje gozda ni ogroženo, ter kjer so manj pomembne varovalne funkcije gozdov. Sanacija poškodovanih gozdov zahteva hitro in usklajeno ukrepanje zaradi preprečevanja nadaljnje gospodarske škode, ohranjanja zdravja gozdov, njihovega večnamenskega delovanja in ekosistemskih storitev. K optimalnim odločitvam o načinu sanacije lahko bistveno pripomorejo večkriterialni modeli odločanja, ki so v Evropi na področju sanacij ujm v gozdovih še slabo razviti. Cilji projekta so: (1) proučitev dejavnikov, ki vlivajo na ranljivost gozdov za ujme, izdelava kart ogroženosti gozdov in predlogi preventivnih ukrepov za izboljšanje stabilnosti gozdov (delovna skupina: Sklop 1); (2) ekološko-ekonomska presoja ustaljenih sanacij s sanitarnimi sečnjami in alternativ brez ukrepanja (Sklop 2); (3) primerjava uspešnosti izpeljanih naravnih in umetnih obnov gozdov po ujmah (Sklop 3); (4) razvoj večkriterialnega modela za podporo odločanju v primeru ujm (Sklop 4) ter (5) sinteza, prenos izsledkov in osveščanje javnosti o alternativah (Sklop 5). Učinkovita ekološka sanacija ujm v gozdovih zahteva sodelovanje strokovnjakov različnih disciplin, zato je projekt zastavljen interdisciplinarno in povezuje vse ključne raziskovalne organizacije na področju gozdnih ekosistemov v Sloveniji. Projekt je pomemben za razvoj stroke, ker bomo izboljšali načine preventive in sanacij gozdov po ujmah, razvili metode za podporo odločanju o okoljsko-ekonomsko usklajeni sanaciji, ter znanja prenesli v prakso na posvetovanju, terenskih delavnicah in s publikacijami. Projekt bo vplival na: (1) izboljšano upravljanje ob ujmah (državna administracija), (2) značilno zmanjšanje stroškov za umetno obnovo in (3) napredek naravovarstva (naravna obnova in načrtno puščanje poškodovanih dreves). Projekt bo, s sodelovanjem vodilnih mednarodnih centrov na področju sanacije ujm, raziskovalnih objektov v tujini, preko vpetosti v komplementarne mednarodne projekte in publikacij pomemben tudi v Evropskem merilu.
Pomen za razvoj znanosti
Ekološki pomen naravnih motenj predstavlja neke vrste nasprotje uničujoči naravi ujm z ekonomskega in varovalnega vidika. Zato se na gozdnatih območjih po vsem svetu po naravnih motnjah (ujmah) pogosto izvajajo sanitarna sečnja, spravilo in umetna obnova; s tem se zmanjšajo ekonomske izgube, gozd hitreje doseže svojo končno vrednost in tako ponovno opravlja funkcije kot pred motnjo. Če se napovedi o povečani pogostosti in jakosti naravnih motenj zaradi podnebnih sprememb uresničijo, se bodo povečale sanitarne sečnje in s tem tudi obnova gozdov. Tako se bo odgovornost upravljalcev tega prostora - gozdarjev - preko razumevanja okoljskih, socialnih in ekonomskih vplivov naravnih motenj in obnove gozdov, še povečala. V raziskavi smo prišli do številnih zaključkov pomembnih za prihodnje ravnanje z gozdovi po ujmah. Ugotavljanje obsega, tipa ujm in prostorske razsežnosti ujm v Sloveniji je pomembno pri primerjavi stanja in trendov na regionalni in na evropski ravni. Obsežne raziskave različnih načinov obnove so dale številne rezultate o primernosti načina ukrepanja po različnih ujmah. Prispevali smo pomembne rezultate glede učinkov sanacije po ujmah srednjih jakosti (ki so bistveno pogostejše kot tiste velikih razsežnosti) v mešanih bukovih gozdovih (ki so prevladujoč gozdni tip tega dela Evrope), saj takšnih raziskav praktično ni. Ugotovili smo, da med saniranimi in nesaniranimi deli poškodovanega gozda ni bilo bistvenih razlik med obnovo. Na Krasu, delu Mediterana, kjer je najpogostejša naravna motnja gozdni požar, se je neukrepanje (prepustitev naravni obnovi brez sanacije) izkazalo kot primernejša rešitev kot npr. strojna sečnja, ki poškoduje in zbija že tako plitva kraška tla. Primerjava naravne in umetne obnove je pokazala, da se je saditev izkazala kot pomembna na bogatejših rastiščih in tam, kjer je prisotna varovalna funkcija, medtem ko se je marsikje drugje pokazalo, da je naravna obnova zadostna in ni potrebe po saditvi. Ti zaključki so pomembni za celotno srednjo Evropo, ki ima podobno podnebje. Izkazalo se je, da ima preštevilčna divjad tudi pri nas negativno vlogo pri uspehu naravne obnove nekaterih listavcev, kar ugotavljajo tudi v tujini. Kot prvi smo izdelali model za podporo pri odločanju o načinu sanacije po ujmah. Model ForestMAS, ki omogoča simulacijo sekundarne sukcesije vsebujebe številne ekološke parametre tako samih drevesnih vrst (potrebe po vlagi, svetlobi, toploti) kot tudi okolja v katerem rastejo (naklon, globina tal, ekspozicija,...), zato je manj "mehanističen" kot sorodni modeli in bolje odraža realne ekološke razmere.
Pomen za razvoj Slovenije
Številni izsledki projekta dajejo vpogled v učinke in obseg različnih ujm v zadnjem obdobju, uspeh različnih načinov obnove (naravno, umetno, brez ukrepanja) po ujmah ter kriterije pri odločanju o načinu sanacije in modelnem razvoju gozda po ujmi. Izsledke raziskav projekta smo vključili v učni načrt predavanj in terenskega pouka na Oddelku za gozdarstvo. Izdelani model ForestMAS, omogoča simulacijo zaraščanja površin po ujmah, golosekih ali pri naravnem zaraščanju z gozdom. Večkriterialni model ukrepanja pa je zaradi majhnega števila vhodnih podatkov tudi v praksi uporaben za podporo pri odločanju o načinu sanacije po ujmi. V raziskovalno delo projekta smo vključili številne diplomske naloge (17) in doktorat mladega raziskovalca. Rezultati so bili posredno predstavljeni splošni javnosti preko intervjujev in izjav medijem po žledolomu 2014. Soorganizirali smo posvet na temo sanacij ujm večjih razsežnosti na Gozdarskem inštitutu leta 2012. Sodelovali smo na izobraževalnem dnevu sanacije po žledolomu v Idriji. Načine sanacij smo predstavili lastnikom gozdov v okviru okrogle mize na kmetijskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni. Udeležili smo se izobraževanja na temo sanacije ujm v Nemčiji. Objavili smo več strokovnih člankov v Gozdarskem vestniku. Izsledke raziskave vključujemo tudi v tekoče pedagoške aktivnosti in na ta način prispevamo k neposrednem prenosu izsledkov v prakso. V pripravi so še štirje znanstveni članki, dva od njih sta že v postopku recenzije. Doktorska naloga je v zaključni fazi izdelave. Sinteza naloge bo objavljena v Gozdarskem vestniku. Izsledki so neposredno prenosljivi v prakso. Izkušnje glede načina obnove na Krasu po požarih, sanitarna sečnja v mešanih bukovih gozdovih po ujmah srednjih jakosti in izkušnje glede saditve, setve in naravne obnove se lahko implementirajo že ob naslednjih ujmah. Ob implementaciji rezultatov v prakso lahko bistveno zmanjšamo stroške umetne obnove.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno