Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Ocenjevanje vrednosti gozdnih zemljišč in ekosistemskih storitev ter škod po divjadi v gozdovih

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
cenitev gozdnih zemljišč, škode po divjadi, vrednotenje ekosistemskih storitev, odškodnine za omejen
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  15493  dr. Matjaž Čater  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  286 
2.  29582  dr. Ida Jelenko Turinek  Varstvo okolja  Raziskovalec  2011 - 2013  163 
3.  22515  dr. Klemen Jerina  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  438 
4.  17333  Robert Krajnc    Tehnični sodelavec  2011 - 2013  54 
5.  11595  dr. Tomislav Levanič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja projekta  2011 - 2013  596 
6.  07890  dr. Mirko Medved  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  301 
7.  18112  dr. Boštjan Pokorny  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  849 
8.  31551  Matija Stergar    Raziskovalec  2011 - 2013  114 
9.  10008  dr. Milan Šinko  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  122 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.847 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.100 
3.  1007  Eurofins ERICo Slovenija Inštitut za ekološke raziskave d.o.o.  Velenje  5583055000  2.442 
Povzetek
Cenilci in izvedenci gozdarske stroke opozarjajo, da obstoječa metodologija ocenjevanja gozdnih zemljišč ni povsem ustrezna. Določeni problemi se pojavljajo tudi v praksi, zlasti pri cenitvi oziroma določitvi odškodnin za izgubljeni dohodek za površine s statusom gozdov s posebnim namenom. Trenutno se za izračun uporablja več različnih metod, ki dajejo rezultate v večkratnikih vrednosti, kar pa praktično onemogoča sklenitev pogodb. Cilj projekta je pripraviti pregled slabosti obstoječe metodologije, predlagati njeno dopolnitev in pripraviti predlog in strokovne osnove za novo metodologijo, v kateri pa morajo biti zajeti glavni nameni – cenitev zemljišča, odškodnine, služnosti, razlastitve, vrednotenje ekosistemskih storitev,…V tesni povezavi s prvim delom projekta je tudi izdelava izhodišča za ocenjevanje škod v gozdovih, ki jo povzroča divjad. Trenutno se škode v gozdovih, ki jih povzroči divjad, ocenjujejo na podlagi presoj posameznega ocenjevalca. Ob določitvi predloga metodologije ocenjevanja škode v gozdovih mora biti predhodno jasno določen prag vpliva divjadi na gozdne sestoje, ki se opredeli kot škoda. Opredelitev je potrebno izdelati za posamezne razvojne faze in glavne drevesne vrste oz. skupine.
Pomen za razvoj znanosti
DS-1 Rezultati prenove metodologije ocenjevanja vrednosti gozdov pomenijo napredek na področju gozdarske ekonomike v Sloveniji. Znanstvenih in strokovnih objav s to tematiko je bilo v zadnjem desetletju zanemarljivo malo. Dosedanja metodologija je v precejšnji meri arbitrarno določanje tržne vrednosti gozda, rezultati marsikdaj niso odražali dejanskega stanja na trgu. Ta projekt pomeni vzpodbudo za nadaljevanje znanstvenega in strokovnega dela na tej tematiki. Projekt je odpiral nekatera osnovna vprašanja gozdarske ekonomike, ki jih bo potrebno dodatno obdelati. Na področju vrednotenja ekosistemskih storitev je projekt doprinesel sintezo znanstvenih dosežkov v EU in v Sloveniji ter prikaz njihove uporabnosti za potrebe nadaljnjega razvoja znanosti v Sloveniji na tem področju. DS-2 Znanstvene objave s področja ocenjevanje škod po divjadi v gozdovih v Sloveniji so zelo redke (točka 8.2). Zaradi slednjega je še toliko bolj pomemben prispevek pod točko 8.3, kjer je znanstveno ovrednoten eden od ukrepov upravljanja z divjadjo v luči pojavljanja škod po divjadi v gozdovih. Izvedba projekta je pomembno prispevala k sintezi in prenosu znanstvenih dosežkov iz tujine, ki se jih lahko nadgradi za potrebe nadaljnjega razvoja znanosti v Sloveniji na tem področju. Poleg boljšega poznavanja odnosov med živalsko in rastlinsko komponento gozdov je bil v sklopu projekta narejen velik napredek tudi v smislu bistveno boljšega poznavanja celovite ekosistemske vloge parkljaste divjadi (en pregledni znanstveni članek je v postopku objave, drugi je v nastajanju).
Pomen za razvoj Slovenije
Prenova metodologije za ocenjevanje vrednosti gozdov ima izrazito aplikativen in praktičen pomen. Je namreč podlaga za ocenjevanje vrednosti gozdov v sodnih in izvensodnih postopkih. Hkrati se na tem področju vzporedno uveljavlja sistem vrednotenja vseh nepremičnin po t.i. mednarodnih standardih, ki ga izvajajo pooblaščeni ocenjevalci nepremičnin. Ta sistem je za specifiko vrednotenja gozdov manj primeren, zato je toliko pomembneje, da se dosedanja metodologija ustrezno in še pravočasno novelira. Vrednotenje ekosistemskih storitev in vključevanje rezultatov vrednotenja v procese odločanja o razvojnih projektih je ena izmed nalog držav članic EU v Skladu s Strategijo EU 2020. EU se je zavezala, da se ne bodo več preko EU sredstev izvajali projekti, ki povzročajo neto izgube v skupni ekonomski vrednosti, zato je študija vrednotenja ekosistemskih storitev začetek naloge, ki jo bo morala Slovenija na tem področju s pomočjo EU opraviti. Dokument »Izhodišča in smernice za ocenjevanje škod po divjadi v gozdovih v Sloveniji« je ključen v smislu prvega sistematičnega pristopa k reševanju konfliktov med različnimi deležniki, ki se v Sloveniji srečujejo v gozdnem prostoru. Izhodišča in smernice bodo doprinesle k lažji izdelavi metodologije ocenjevanja škod po divjadi v gozdovih, ki jo je skladno z veljavno zakonodajo (Zakon o divjadi in lovstvu) v Sloveniji potrebno pripraviti v bližnji prihodnosti z namenom poenotenega in strokovno utemeljenega pristopa k ocenjevanju dejanskih škod po divjadi v gozdovih. Ker gre za izjemno kompleksno problematiko, je celovitost in izčrpnost omenjenih izhodišč še toliko bolj pomembna in bo v prihodnje po našem mnenju pomembno doprinesla k zmanjšanju konfliktov in napetosti med različnimi deležniki oz. ciljnimi uporabniki.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno