Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Možnosti in omejitve pridobivanja biomase iz gozdov

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
izraba lesne biomase, zeleni sekanci, iznos hranil, poškodbe gozdnih tal, drevesna metoda, potenci
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  34177  Tina Jemec  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2011 - 2013  191 
2.  21136  Jaka Klun  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  163 
3.  27605  dr. Milan Kobal  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  350 
4.  07127  dr. Hojka Kraigher  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  1.332 
5.  17034  dr. Nike Krajnc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  955 
6.  12796  dr. Janez Krč  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  317 
7.  15108  dr. Lado Kutnar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  801 
8.  29335  dr. Matevž Mihelič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  114 
9.  19950  mag. Mitja Piškur  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  369 
10.  22576  dr. Anton Poje  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  146 
11.  11619  mag. Robert Robek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  292 
12.  10264  dr. Primož Simončič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  2011 - 2013  702 
13.  22592  dr. Urša Vilhar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  420 
14.  28401  dr. Peter Železnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  188 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  12.014 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.295 
Povzetek
Z uporabo novejših tehnologij pridobivanja lesa kot so drevesna ali sortimentna metoda sečnje, s spravilom z žičnim žerjavom oz. z zgibnim prikoličarjem, gozdarsko traktorsko prikolico oz. z neposrednim spravilom s kombiniranim strojem idr., se lahko izkorišča celotna biomasa oz. drevesnina. Pri tem se v gozdnih sestojih uporabijo vsi nadzemni deli drevesa nad višino panja za proizvodnjo zelenih sekancev. V Sloveniji je bilo izvedenih malo presoj oz. le posamezne analize vpliva potencialnih vplivov takšnega sistema izkoriščanja gozdov na njihovo stanje z ekološkega, tehnološkega oz. ekonomskega vidika. V praksi primanjkuje tako ocen vpliva izrabe lesne biomase na gozdna tla in gozdne sestoje. Potrebno je določiti pogoje glede intenzivnosti izrabe nadzemne biomase glede na razrede tipov gozdov in  pripraviti presojo v kakšnih pogojih oz. na kakšnih rastiščih je t.i. uporaba drevesna metoda spravila lesa. S povečanim iznosom drevesnine in s tem hranil (z listjem in iglicami) ob hkratni rabi sodobnih strojev (sečnja in spravilo) lahko vpliva na povečan iznos snovi iz gozda in na poškodbe gozdnih tal. Intenziven iznos hranil kot posledica izkoriščanja je na določen način primerljiv  s steljarjenjem, t. j. iznos listnega opada iz gozda. V odvisnosti od sposobnosti rastišč, sestojev ter njihovih lastnosti in poznavanjem procesov pri kroženju in zalogah hranil, lahko sklepamo, v kakšni meri oz. kakšne so omejitve iznosa drevesnine iz gozda (strojna izdelava zelenih sekancev). Na področju rabe strojne sečnje v slovenskih gozdovih je potrebno posvetiti pozornost predvsem poškodbam gozdnih tal in sestojev. Nadaljevali bomo z izdelavo navodil oziroma vodil dobre prakse, ki bodo okolju prijazne, a kljub temu ekonomsko učinkovito usmerjala izvajanje strojne sečnje. V projektni nalogi bomo obravnavali naslednje metode sečnje in spravila;  drevesna (ali poldrevesno) metoda sečnje z motorno žago in spravilom z žičnim žerjavom v kombinaciji s procesorjem, drevesna (ali poldrevesno) metoda popolne strojne sečnje mlajših razvojnih faz v kombinaciji s spravilom z zgibnim prikoličarjem ali gozdarsko traktorsko prikolico oz. z neposrednim spravilom s kombiniranim strojem in sortimentna metoda kratkega lesa s popolno strojno sečnjo in izdelavo ter ločenim izvozom sečnih ostankov. Opisane tehnologije se razlikujejo po ekonomskih in ekoloških kazalcih upravičenosti ter po izkoristljivosti sečnih ostankov in njihovi kakovosti v končnem produktu (navadno zelenih sekancih). Razlike v ekonomiki pridobivanja so glede na drevesno vrsto in razvojno fazo sestoja. Ekološki vplivi na sestoj in tla so neposredni, govorimo o mehanskih poškodbah sestoja in tal oz dolgoročni zaradi prekomernega iznosa hranil. Del naloge je namenjen razvoju evidentiranja potencialov lesne/nadzemne biomase in priprava predloga za vključitev v sistem načrtov za gospopdarjen je z gozdovi. V praksi terenski gozdarji ZGS nimajo ustreznih strokovnih smernic glede možnosti postavljanja omejitev pri izkoriščanju celotne nadzemne mase. Potencial neetatne lesne mase ni znan, zato bi ga bilo smotrno opredeliti v okvirih baz podatkov ZGS. Z oceno dejansko razpoložljivih količin neetatne lesne mase, ki so nižji od potencialnih količin, bi lahko pristojna ministrstva dobila oceno tega potenciala za doseganje ciljev rabe OVE. Zaradi predlaganega kratkega trajanja naloge (24 mesecev) predlagamo, da se za dosego ciljev (1) ocena vpliva izrabe nadzemne biomase na gozdne sestoje in na gozdna tla, (2) določitve pogojev glede izzrabe nadzemne biomase za psoamezne tipe gozdov, (3) priprave kritične presoje možnosti uporabe drevesne metode spravila lesa in (4) razvoj evidentiranja potencialov lesne oz. nadzemne biomase ter predloga vključitve v sistem načrtov za gospodarjenje z gozdovi uporabi vse dostopne že obstoječe študije, raziskave ter tuje izkušnje in sinergijske povezave s potekajočimi domačimi oz. mednarodnimi projekti, ki potekajo na GIS in Oddleku za gozdarstvo in obnovljive vire, BF.
Pomen za razvoj znanosti
Naloga V 4-1126 Možnosti in omejitve pridobivanja biomase iz gozdov je sicer aplikativna CRP naloga vendar ima tudi elemente temeljnega raziskovalnega dela, ki se navezuje predvsem na pridobivanje bazičnih podatkov na terenu (pedologije, prehrana drevja, osnovne meritve), njihovo obdelavo in oblikovanje modela, ki je bil v taki obliki prvič uporabljen za namene izračuna iznosov hranil zaradi intenzitete sečnje in iznosa različnih delov drevja iz gozda (deblo, veje, listje/iglice). Naš cilj je bil pridobiti oceno iznosa hranil s pomočjo izračuna t. i. “povratne dobe“ na osnovi domačih in tujih podatkovnih baz oz. literaturnih podatkov. Poleg teh ocen so bile izvedene nekatere meritve stanja gozdnih tal oz. morebitnih poškodb tal zaradi uporabe (težje) mehanizacije v gozdarstvu. Pomemben del naloge je bilo tudi oblikovanje miselnega vzorca, “odločitvene matrike“.
Pomen za razvoj Slovenije
Pri načrtovanju gozdno-lesnih verig, katerih razvoj je trenutna ena izmed prednostnih nalog RS, gre za odločanje o tehnologijah po ustreznosti glede na dane terenske in vremenske razmere. Za kakovostno izbiro ustreznega tehnološkega modela izdelave lesnih sekancev potrebujemo nazorne in primerljive opise možnih tehnologij. V okviru projekta smo definirali 12 tehnoloških modelov, ki predstavljajo kombinacijo tehnologij pridobivanja okroglega lesa in zelenih sekancev razporejenih zaporedno od stoječega drevesa do proizvodov na kamionski cesti. Odločitvena matrika je pripomoček, s katerimi pristopimo k izvedbenem načrtovanju oziroma kot v praksi imenujemo, k pripravi dela. Sodobna priprava dela ni le orodje za racionalizacijo proizvodnje in za povečevanje gospodarskih vidikov proizvodnje, pač pa tudi za obvladovanje okoljskih vidikov pridobivanja lesa in lesne biomase.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno