Projekti / Programi
Balkan Borderlands - Balkanske meje: nasilje, konflikti in sodelovanje
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
Raziskovalci (15)
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Projekt "Balkanske meje: nasilje, konflikti in sodelovanje" je pomembno prispeval k doslej skoraj neobstoječim študijam meje (border studies) na tem območju s poudarkom na problematiki nasilja, ki v veliki meri generira stereotipne podobe o Balkanu (balkanizmi) in mitizirano reprezentacijo zgodovine. Dodano vrednost predstavlja uporaba sodobne metodologije transnacionalne zgodovine. V evropskem prostoru se je ta metodološki pristop izkazal kot pomemben doprinos k bolj poglobljenim in celostnim zgodovinskim raziskavam v transnacionalnem kontekstu, s poudarkom na vzajemnem študiju historiografij »drugega« oz. »drugih« narodov, pa je z novimi uvidi prispeval k večji tolerantnosti v družbi. »Prostorski preobrat« je namreč pokazal na neustreznost oziroma nedovršenost klasičnih metodoloških prijemov, ki preučujejo mednarodne odnose izključno skozi prizmo odnosov med dvema (ali več) nacionalnima državama. To ne pomeni, da nacionalne države niso več primerna analitična polja, saj predstavljajo najpomembnejši institucionalni okvir v katerem živimo, a prav gotovo študije, ki v globalnem kontekstu iščejo lokalne fenomene, zahtevajo drugačne, transnacionalne prijeme, ne pa internacionalne, ki obravnavajo le horizontalne odnose med državami. Zato se projekt usmerja na obmejna področja več držav in daje večji poudarek na regionalno kot na državno raven, čeprav se te ne izpušča, nasprotno, v okviru diplomacije in političnih odnosov se poudarja pomen institucije oblasti, a na več ravneh. Pri tem se posebej izpostavlja posledice političnih odločitev na lokalno prebivalstvo na obmejnih področjih, ki so nemalokrat pripeljale do konfliktnih in nasilnih situacij. Takšni dogodki so zaznamovali polpreteklo zgodovino Zahodnega Balkana, ki se na nekaterih območij še vedno kaže kot nestabilno, kljub željam po integraciji v mednarodne povezave. Rezultati projekta so predvsem z mednarodno znanstveno konferenco in objavami v tematski številki Acta Histriae, reviji z visokim faktorjem vpliva, dosegli širšo mednarodno strokovno javnost, teme in sodelujoči avtorji pa se niso omejevali le na zgodovinopisje, ampak vključujejo tudi sociologijo in etnologijo. Izsledki temeljijo na izvirnih raziskav v slovenskih in tujih arhivih, knjižnicah, fototekah in na terenu (ustna pričevanja), njihovo heterogenost pa zaznamuje pokrivanje obdobja od prvih balkanskih vojn vse do aktualnih razmer danes in treh obmejnih področij Zahodnega Balkana. Ta območja imajo svoje specifike, četudi jih druži en državni okvir nekdanje Jugoslavije, izstopa pa zlasti primer slovensko-italijanske meje, ki se mu je zato namenilo tudi več pozornosti. Z vsebinskega vidika se je znanstvena relevantnost projekta pokazala zlasti pri preučevanju politik državnih centrov do obmejnih regij in vlogi nadnacionalnih institucij (npr. Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije) pri razreševanju konfliktov in ustvarjanju pogojev za sodelovanje v regiji. Gre za področja, ki so pritegnila pozornost medijev zlasti ob izbruhu nasilij, pa tudi nacionalnih zgodovinopisij, pri čemer pa so mnogi še povečali stereotipno in mitizirano predstavo o zgodovini tega območja, na katerem je še vedno prisoten močan nacionalizem. Projektne študije to problematizirajo in ponujajo tudi za to območje nova metodološka orodja, ki spodbujajo sodelovanje na raznih ravneh in med različnimi skupinami ter primerjavo s potencialnimi bodočimi študijami o tej tematiki.
Pomen za razvoj Slovenije
Odmevnost in pomen projekta za slovensko in mednarodno zgodovinsko stroko se je izkazala že v času izvajanja projekta, ko so člani projektne skupine svoje izsledke z dobrim odzivom slušateljev predstavljali na simpozijih (v Ljubljani, Mariboru, New Yorku, Opavi, Luganu, Dunaju, Pulju in Lizboni), na vabljenih predavanjih in drugih oblikah povezovanja z raziskovalnimi ustanovami v tujini (univerze v Trstu, Pragi, Beogradu, Benetkah, Bratislavi, Odesi, Bolzanu, Oportu, Chieti-Pescari in na Reki, na Northern Illinois University, Moskvi ter Deželnem inštitutu za preučevanje odporniškega gibanja Furlanije Julijske krajine). V Sloveniji (in v tujini) je projekt sovpadal z dvema vélikima obletnicama – 100. obletnico začetka 1. svetovne vojne (ter leto kasneje soške fronte) in 70. obletnico konca 2. svetovne vojne – kar še potrjuje aktualnost projekta. V tem času so člani projektne skupine izkoristili tudi večje zanimanje medijev za zgodovino, sploh v primeru 1. svetovne vojne (npr. s konferenco v Ruskem centru znanosti in kulture v Ljubljani), ki je na slovenskih tleh potekala ravno na obmejnem področju med Slovenijo in Italijo. Na dogodkih, posvečenih 2. svetovni vojni, kjer so na evropski ravni v ospredje prišle študije spomina, so projektni člani spregovorili tudi o priključitvi Primorske k Sloveniji (Borut Klabjan je bil eden od intervjuvancev v oddaji Radia Koper Dan vrnitve Primorske matični domovini) in protifašističnih gibanjih (npr. na mednarodni konferenci veteranov držav članic Foruma slovanskih kultur ob 70. obletnici zmage nad fašizmom »Nauki II. svetovne vojne in sodobna družba« v Muzeju novejše zgodovine Slovenije 10. aprila 2015). Žal je bila (pre)malo pozornosti deležna 40. obletnica podpisa Osimskih sporazumov, a se pričakuje več prireditev prihodnje leto (ob obletnici datuma, ko so sporazumi stopili v veljavo). Člani projektne skupine so izsledke svojih raziskav vnesli tudi v pedagoški proces v vsebine predavanj na UP Fakulteti za humanistične študije (npr. predmete »Zgodovina slovansko-romanske meje«, »Zgodovina diplomacije«, »Zgodovina 20. stoletja«, »Zgodovina evropskih integracij«) in na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, kakor tudi usmerjali študente k izbiri podobnih tematik pri njihovih zaključnih delih. Da se tematik, ki pokrivajo širšo regijo, lotevamo v Sloveniji, ima pomemben strateški pomen za nadaljnje projektne in druge povezave z državami, ki so članice EU oziroma je njihov interes pridružiti se uniji. Reference, ki si jih je na ta način pridobila projektna skupina, in izmenjava znanj, ki je stekla tekom projekta s tujimi strokovnjaki in širšo publiko, ima tako velik potencial, ki ga bodo raziskovalci skušali izkoristiti tudi pri svojem nadaljnjem raziskovalnem delu. Izsledki bi lahko prispevali tudi k večji tolerantnosti v družbi s spodbujanjem sodelovanja med raznolikimi etničnimi, verskimi, narodnostnimi in drugimi skupinami v času, ko Evropa doživlja močne pretrese in porast nacionalizma. Pojav »Drugih« na t. i. balkanski poti namreč ne sme delovati kot povezovalni element proti migrantom in beguncem, ampak kot skupni angažma v iskanju miroljubne rešitve problema, ki lahko resno zamaje evropsko zavezništvo in njegove vrednote.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2012,
2013,
2014,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2012,
2013,
2014,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
