Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Fiziološki mehanizmi nevroloških motenj in bolezni

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   
5.09.00  Družboslovje  Psihologija   

Koda Veda Področje
B007  Biomedicinske vede  Medicina (človek in vretenčarji) 

Koda Veda Področje
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
5.01  Družbene vede  Psihologija in kognitivne znanosti 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (45)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  10511  dr. Roman Bošnjak  Nevrobiologija  Raziskovalec  2014 - 2015  414 
2.  06868  dr. Dušan Butinar  Nevrobiologija  Raziskovalec  2014  124 
3.  30960  dr. Anja Čuš  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2014 - 2016  33 
4.  15400  dr. Leja Dolenc Grošelj  Nevrobiologija  Raziskovalec  2014 - 2019  521 
5.  17658  Magdalena Dremelj    Tehnični sodelavec  2014 - 2019 
6.  39059  Katja Dremelj Šav    Tehnični sodelavec  2016 - 2019 
7.  50940  Dušan Dumić    Tehnični sodelavec  2018 
8.  32743  Ana Goričan    Tehnični sodelavec  2014 - 2019 
9.  11684  Milan Grgič  Nevrobiologija  Tehnični sodelavec  2014 - 2019  13 
10.  17663  Suzana Justin Srebernjak    Tehnični sodelavec  2014 - 2019 
11.  30089  Boštjan Kastelic    Tehnični sodelavec  2014 - 2019 
12.  25615  dr. Mojca Kirbiš  Nevrobiologija  Raziskovalec  2014 - 2019  48 
13.  24233  Polonca Klinar    Tehnični sodelavec  2014 - 2019  13 
14.  17664  Barbara Koblar    Tehnični sodelavec  2014 - 2019 
15.  30072  dr. Maja Kojović  Nevrobiologija  Raziskovalec  2014 - 2019  131 
16.  21883  Martina Korenčič    Tehnični sodelavec  2014 - 2019 
17.  21239  dr. Blaž Koritnik  Medicina  Raziskovalec  2014 - 2019  275 
18.  19207  dr. Marko Korošec  Nevrobiologija  Raziskovalec  2014 - 2019  37 
19.  18373  dr. Robert Košak  Nevrobiologija  Raziskovalec  2014 - 2018  87 
20.  37067  Igor Kušar Stojakovič    Tehnični sodelavec  2014 - 2019 
21.  15121  dr. Lea Leonardis  Nevrobiologija  Raziskovalec  2014 - 2019  207 
22.  33339  dr. Gregor Omejec  Nevrobiologija  Raziskovalec  2014 - 2019  160 
23.  38273  dr. Katja Pavšič  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2015 - 2019  25 
24.  37068  Nataša Plos    Tehnični sodelavec  2014 - 2019 
25.  14502  dr. Simon Podnar  Nevrobiologija  Vodja  2014 - 2019  390 
26.  37430  dr. Vida Ana Politakis  Psihologija  Mladi raziskovalec  2014 - 2019  27 
27.  16365  dr. Janja Pretnar Oblak  Nevrobiologija  Raziskovalec  2014 - 2019  368 
28.  50534  dr. Nina Purg  Psihologija  Mladi raziskovalec  2017 - 2019  36 
29.  17893  dr. Grega Repovš  Psihologija  Raziskovalec  2014 - 2019  490 
30.  17672  Stanislava Ristič Kovačič  Nevrobiologija  Tehnični sodelavec  2014 - 2019  32 
31.  12149  dr. Zoran Rodi  Nevrobiologija  Raziskovalec  2014 - 2019  105 
32.  32744  Bojan Romih    Tehnični sodelavec  2014 - 2019 
33.  23432  dr. Melita Rotar  Nevrobiologija  Raziskovalec  2014 - 2019  38 
34.  33422  dr. Martina Starc  Psihologija  Mladi raziskovalec  2014 - 2016  80 
35.  17674  Irena Štefe    Tehnični sodelavec  2014 - 2019 
36.  17670  Tanja Trdič    Tehnični sodelavec  2014 - 2019 
37.  21884  Tatjana Trontelj    Tehnični sodelavec  2014 
38.  17675  Tatjana Vidmar    Tehnični sodelavec  2014 - 2019 
39.  07476  dr. David Božidar Vodušek  Nevrobiologija  Upokojeni raziskovalec  2014 - 2019  470 
40.  18471  dr. Andrej Vranič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2014 - 2016  59 
41.  11736  Ignac Zidar  Nevrobiologija  Tehnični sodelavec  2014  37 
42.  08780  dr. Janez Zidar  Nevrobiologija  Raziskovalec  2014 - 2019  407 
43.  17677  Nevenka Zlatnar    Tehnični sodelavec  2014 - 2019 
44.  17678  Anton Žakelj    Tehnični sodelavec  2014 - 2016  30 
45.  07032  dr. Tomaž Žgur  Nevrobiologija  Raziskovalec  2014 - 2018  53 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  77.334 
2.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.889 
Povzetek
Raziskovalni program sestoji iz treh glavnih sklopov. V okviru prvega sklopa (Patofiziologija in diagnostika okvar perifernega živčevja in skeletnega mišičja) bomo s kombinacijo kliničnih nevroloških, elektrofizioloških (meritve prevajanja po perifernih živcih in igelna elektromiografija – EMG) in ultrasonografskih (US) metod proučevali periferne nevropatije, bolezni motoričnega nevrona in motnje križnega živčevja. Od kombinacije teh metod si obetamo večjo natančnost in zanesljivost določitve mesta in etiologije okvare perifernih živcev, kar je v primeru žariščnih nevropatij ključno pri odločitvi o vrsti zdravljenja (konservativno ali kirurško) in tudi o vrsti kirurškega posega. Kombinacijo EMG in US nameravamo uporabiti tudi pri obravnavi polinevropatij in miopatij. Pričakujemo, da nam bo s sistematično obravnavo pacientov s tovrstnimi okvarami uspelo opredeliti značilno kombinacijo EMG in US vzorcev, kar nam bo v pomoč pri diagnostiki in terapiji. V okviru drugega sklopa (Patofiziologija in diagnostika motenj dihanja in spanja) bomo skušali ugotoviti ali je pri bolnikih z živčnomišičnimi boleznimi (ŽMB) primarna motnja porušena arhitektura spanja ali pa je ta posledica motenega dihanja. Skušali bomo tudi odkriti mehanizem po katerem prekinitve dihanja v spanju prek okvare žilnega endotelija privedejo do poškodb bele možganovine. V tem sklopu bomo skušali tudi opisati topografijo potenciala pripravljenosti (PP), povezanega z njuhi zdravih preiskovancev in bolnikov z amiotrofično lateralno sklerozo (ALS). Želimo preveriti hipotezo, ali se PP pri bolnikih z ALS pojavlja že med avtomatskim dihanjem v budnosti. Tretji vsebinski sklop (Temelji kognicije v zdravju in bolezni) se posveča združevanju različnih metodologij in ravni preučevanja kognitivnih procesov. Pomembna pozornost bo posvečena razvoju naprednih metod analize EEG in podatkov fMRI, s posebnim poudarkom na nadaljnjem razvoju analize funkcijske konektivnosti. V sodelovanju s tujimi partnerji želimo naše metode podrobneje validirati, izpopolniti in nadgraditi ter aplicirati na specifična raziskovalna vprašanja. Raziskovalno delo bomo usmerili na proučevanje temeljnih mehanizmov vzdrževanja in izgube informacij v vidnem in prostorskem delovnem spominu ter študiju vpliva posamičnih receptorskih sistemov in farmakoloških sestavin. Na področju kognitivnega nadzora in pozornosti se bomo posvetili oblikovanju paradigem, ki bodo omogočale njihovo podrobnejše spremljanje in ocenjevanje. V nadaljevanju bomo izdelane postopke uporabili pri spremljanju okrevanja bolnikov po poškodbah in boleznih možganov ter ocenjevanju raznih intervencij. Na področju epizodičnega spomina bomo raziskovanje osredotočili na procese vkodiranja in priklica posamičnih elementov in njihovih povezav, ter spoznanja, pridobljena v zdravi populaciji, uporabili za študij obsega motenosti epizodičnega spomina pri bolnikih s temporalno epilepsijo ter morebitnih spremljajočih plastičnih sprememb.
Pomen za razvoj znanosti
1. Patofiziologija in diagnostika okvar perifernega živčevja in skeletnega mišičja Od kombinacije EMG in US metod si obetamo pomemben preboj na področju žariščnih okvar perifernega živčevja. Posebej pri obravnavi nevropatij ulnarnega živca, ki je druga najpogostejša žariščna nevropatija, si obetamo boljšega razumevanja vzrokov in mehanizmov okvare. S tem si obetamo tudi izboljšanje diagnostike in predvidoma izidov zdravljenja, ki so pogosto slabi, kar vodi v hudo invalidnost.   O križnih motnjah pri bolnikih s Huntingtonovo boleznijo je znanega le malo in od naših raziskav si obetamo napredek na tem področju, kar bo predvidoma izboljšalo zdravljenje in življenje teh bolnikov.   2. Patofiziologija in diagnostika motenj dihanja in spanja Pričakujemo boljšo opredelitev fizioloških in patofizioloških mehanizmov motenj dihanja med spanjem pri bolnikih z ŽM boleznimi in mehanizmov, ki vodijo v razvoj MŽB pri bolnikih s sindromom obstruktivne apneje (OSA). Razviti nameravamo študijski model za proučevanje motenj dihanja in motenj spanja pri kroničnih nevroloških bolnikih.   Morebitna najdba, da motorična možganska skorja pri bolnikih z ALS lahko prispeva (zveča ali zmanjša) simptome in znake slabe predihanosti, bi bila nova, ker tega še ni nihče raziskoval.   3. Temelji kognicije v zdravju in bolezni Tako z vidika družbenih potreb kot znanstveno-raziskovalnih interesov je proučevanje temeljev kognicije in integriranega delovanja možganov v središču pozornosti. Načrtovano raziskovalno delo bo podalo pomemben vsebinski prispevek k razumevanju kognicije, pomemben metodološki prispevek k proučevanju integriranega delovanja možganov kot tudi pomemben prispevek k naporom, usmerjenim v prevajanje temeljnih spoznanj o delovanju kognicije in možganov v klinično prakso od prevencije in diagnostike do terapije.
Pomen za razvoj Slovenije
1. Patofiziologija in diagnostika okvar perifernega živčevja in skeletnega mišičja Ker so žariščne nevropatije pogoste in zmanjšujeta delazmožnost, bosta izboljšana diagnostika in zdravljenje dolgoročno pomembno prispevala k storilnosti populacije. Obenem si z odprtjem meja znotraj Evrope za bolnike obetamo tudi večjo konkurenčnost za diagnostiko in zdravljenje tovrstnih okvar. Od načrtovanih publikacij si tako ne obetamo le akademskih, ampak tudi promocijske učinke.     2. Patofiziologija in diagnostika motenj dihanja in spanja Zgodnja identifikacija motenj dihanja med spanjem omogoča pravočasno uvedbo neinvazivnega predihavanja med spanjem pri bolnikih z ŽM boleznimi in s tem izboljšanje ter podaljšanje življenja hudih nevroloških bolnikov. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje motenj dihanja pomembno zmanjša možganskožilne bolezni.   Če motorična možganska skorja pri bolnikih z ALS res prispeva (zveča ali zmanjša) simptome in znake slabe predihanosti bi to pomenilo novo možnost terapevtskega ali/in paliativnega ukrepanja.     3. Temelji kognicije v zdravju in bolezni Stroški bolezni možganov in živčevja so vse večja obremenitev za moderno družbo in Slovenija pri tem ni izjema. Z vidika kakovosti življenja, delovne sposobnosti in plodnega prispevka družbi so prav kognitivni vidiki bolezni možganov in živčevja osrednjega pomena. Za uspešno naslavljanje izzivov, s katerimi se Slovenija že sooča, bo razvoj razumevanja zdrave kognicije, procesov in mehanizmov njihove okvare, ter možnosti prevencije in zdravljenja ključnega pomena. Namen programa v celoti in vsebinskega sklopa, posvečenega kogniciji posebej, je prav pridobivanje znanja, ki bo omogočilo razumevanje temeljnih procesov kognicije v zdravju in bolezni ter razvoj strategij učinkovite preventive, diagnostike in zdravljenja bolezni možganov in živčevja. S tem bo predlagani program pomembno prispeval k družbeno-ekonomskemu razvoju Slovenije ter k izboljšanju življenja njenih državljanov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno