Projekti / Programi
Fiziološki mehanizmi nevroloških motenj in bolezni
01. januar 2014
- 31. december 2019
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.03.00 |
Medicina |
Nevrobiologija |
|
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B007 |
Biomedicinske vede |
Medicina (človek in vretenčarji) |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.01 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Temeljna medicina |
| 5.01 |
Družbene vede |
Psihologija in kognitivne znanosti |
Raziskovalci (45)
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskovalni program sestoji iz treh glavnih sklopov. V okviru prvega sklopa (Patofiziologija in diagnostika okvar perifernega živčevja in skeletnega mišičja) bomo s kombinacijo kliničnih nevroloških, elektrofizioloških (meritve prevajanja po perifernih živcih in igelna elektromiografija – EMG) in ultrasonografskih (US) metod proučevali periferne nevropatije, bolezni motoričnega nevrona in motnje križnega živčevja. Od kombinacije teh metod si obetamo večjo natančnost in zanesljivost določitve mesta in etiologije okvare perifernih živcev, kar je v primeru žariščnih nevropatij ključno pri odločitvi o vrsti zdravljenja (konservativno ali kirurško) in tudi o vrsti kirurškega posega. Kombinacijo EMG in US nameravamo uporabiti tudi pri obravnavi polinevropatij in miopatij. Pričakujemo, da nam bo s sistematično obravnavo pacientov s tovrstnimi okvarami uspelo opredeliti značilno kombinacijo EMG in US vzorcev, kar nam bo v pomoč pri diagnostiki in terapiji. V okviru drugega sklopa (Patofiziologija in diagnostika motenj dihanja in spanja) bomo skušali ugotoviti ali je pri bolnikih z živčnomišičnimi boleznimi (ŽMB) primarna motnja porušena arhitektura spanja ali pa je ta posledica motenega dihanja. Skušali bomo tudi odkriti mehanizem po katerem prekinitve dihanja v spanju prek okvare žilnega endotelija privedejo do poškodb bele možganovine. V tem sklopu bomo skušali tudi opisati topografijo potenciala pripravljenosti (PP), povezanega z njuhi zdravih preiskovancev in bolnikov z amiotrofično lateralno sklerozo (ALS). Želimo preveriti hipotezo, ali se PP pri bolnikih z ALS pojavlja že med avtomatskim dihanjem v budnosti. Tretji vsebinski sklop (Temelji kognicije v zdravju in bolezni) se posveča združevanju različnih metodologij in ravni preučevanja kognitivnih procesov. Pomembna pozornost bo posvečena razvoju naprednih metod analize EEG in podatkov fMRI, s posebnim poudarkom na nadaljnjem razvoju analize funkcijske konektivnosti. V sodelovanju s tujimi partnerji želimo naše metode podrobneje validirati, izpopolniti in nadgraditi ter aplicirati na specifična raziskovalna vprašanja. Raziskovalno delo bomo usmerili na proučevanje temeljnih mehanizmov vzdrževanja in izgube informacij v vidnem in prostorskem delovnem spominu ter študiju vpliva posamičnih receptorskih sistemov in farmakoloških sestavin. Na področju kognitivnega nadzora in pozornosti se bomo posvetili oblikovanju paradigem, ki bodo omogočale njihovo podrobnejše spremljanje in ocenjevanje. V nadaljevanju bomo izdelane postopke uporabili pri spremljanju okrevanja bolnikov po poškodbah in boleznih možganov ter ocenjevanju raznih intervencij. Na področju epizodičnega spomina bomo raziskovanje osredotočili na procese vkodiranja in priklica posamičnih elementov in njihovih povezav, ter spoznanja, pridobljena v zdravi populaciji, uporabili za študij obsega motenosti epizodičnega spomina pri bolnikih s temporalno epilepsijo ter morebitnih spremljajočih plastičnih sprememb.
Pomen za razvoj znanosti
1. Patofiziologija in diagnostika okvar perifernega živčevja in skeletnega mišičja
Od kombinacije EMG in US metod si obetamo pomemben preboj na področju žariščnih okvar perifernega živčevja. Posebej pri obravnavi nevropatij ulnarnega živca, ki je druga najpogostejša žariščna nevropatija, si obetamo boljšega razumevanja vzrokov in mehanizmov okvare. S tem si obetamo tudi izboljšanje diagnostike in predvidoma izidov zdravljenja, ki so pogosto slabi, kar vodi v hudo invalidnost.
O križnih motnjah pri bolnikih s Huntingtonovo boleznijo je znanega le malo in od naših raziskav si obetamo napredek na tem področju, kar bo predvidoma izboljšalo zdravljenje in življenje teh bolnikov.
2. Patofiziologija in diagnostika motenj dihanja in spanja
Pričakujemo boljšo opredelitev fizioloških in patofizioloških mehanizmov motenj dihanja med spanjem pri bolnikih z ŽM boleznimi in mehanizmov, ki vodijo v razvoj MŽB pri bolnikih s sindromom obstruktivne apneje (OSA). Razviti nameravamo študijski model za proučevanje motenj dihanja in motenj spanja pri kroničnih nevroloških bolnikih.
Morebitna najdba, da motorična možganska skorja pri bolnikih z ALS lahko prispeva (zveča ali zmanjša) simptome in znake slabe predihanosti, bi bila nova, ker tega še ni nihče raziskoval.
3. Temelji kognicije v zdravju in bolezni
Tako z vidika družbenih potreb kot znanstveno-raziskovalnih interesov je proučevanje temeljev kognicije in integriranega delovanja možganov v središču pozornosti. Načrtovano raziskovalno delo bo podalo pomemben vsebinski prispevek k razumevanju kognicije, pomemben metodološki prispevek k proučevanju integriranega delovanja možganov kot tudi pomemben prispevek k naporom, usmerjenim v prevajanje temeljnih spoznanj o delovanju kognicije in možganov v klinično prakso od prevencije in diagnostike do terapije.
Pomen za razvoj Slovenije
1. Patofiziologija in diagnostika okvar perifernega živčevja in skeletnega mišičja
Ker so žariščne nevropatije pogoste in zmanjšujeta delazmožnost, bosta izboljšana diagnostika in zdravljenje dolgoročno pomembno prispevala k storilnosti populacije. Obenem si z odprtjem meja znotraj Evrope za bolnike obetamo tudi večjo konkurenčnost za diagnostiko in zdravljenje tovrstnih okvar. Od načrtovanih publikacij si tako ne obetamo le akademskih, ampak tudi promocijske učinke.
2. Patofiziologija in diagnostika motenj dihanja in spanja
Zgodnja identifikacija motenj dihanja med spanjem omogoča pravočasno uvedbo neinvazivnega predihavanja med spanjem pri bolnikih z ŽM boleznimi in s tem izboljšanje ter podaljšanje življenja hudih nevroloških bolnikov. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje motenj dihanja pomembno zmanjša možganskožilne bolezni.
Če motorična možganska skorja pri bolnikih z ALS res prispeva (zveča ali zmanjša) simptome in znake slabe predihanosti bi to pomenilo novo možnost terapevtskega ali/in paliativnega ukrepanja.
3. Temelji kognicije v zdravju in bolezni
Stroški bolezni možganov in živčevja so vse večja obremenitev za moderno družbo in Slovenija pri tem ni izjema. Z vidika kakovosti življenja, delovne sposobnosti in plodnega prispevka družbi so prav kognitivni vidiki bolezni možganov in živčevja osrednjega pomena. Za uspešno naslavljanje izzivov, s katerimi se Slovenija že sooča, bo razvoj razumevanja zdrave kognicije, procesov in mehanizmov njihove okvare, ter možnosti prevencije in zdravljenja ključnega pomena. Namen programa v celoti in vsebinskega sklopa, posvečenega kogniciji posebej, je prav pridobivanje znanja, ki bo omogočilo razumevanje temeljnih procesov kognicije v zdravju in bolezni ter razvoj strategij učinkovite preventive, diagnostike in zdravljenja bolezni možganov in živčevja. S tem bo predlagani program pomembno prispeval k družbeno-ekonomskemu razvoju Slovenije ter k izboljšanju življenja njenih državljanov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
