Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Fiziološki mehanizmi nevroloških motenj in bolezni

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   
5.09.00  Družboslovje  Psihologija   

Koda Veda Področje
B007  Biomedicinske vede  Medicina (človek in vretenčarji) 

Koda Veda Področje
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
5.01  Družbene vede  Psihologija in kognitivne znanosti 
Ključne besede
Okvare perifernega živčevja in mišic, motnje dihanja in spanja, kognitivni nadzor, bolezni motoričnih nevronov, biološki označevalci
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
7.248,65
A''
1.367,78
A'
2.579,34
A1/2
4.358,61
CI10
19.161
CImax
1.512
h10
61
A1
24,83
A3
4,26
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 16. julij 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  673  20.019  19.034  28,28 
Scopus  656  22.538  21.301  32,47 
Raziskovalci (62)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  54420  Petra Avbelj    Tehnični sodelavec  2020 - 2022 
2.  53269  dr. Mateja Baruca Grad  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2024  27 
3.  56867  Maida Čekić    Tehnični sodelavec  2023 - 2024 
4.  53304  Adrijana Delić Suljić    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
5.  37645  dr. Jure Demšar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2020 - 2024  87 
6.  15400  dr. Leja Dolenc Grošelj  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2024  526 
7.  17658  Magdalena Dremelj    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
8.  39059  Katja Dremelj Šav    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
9.  28744  dr. Tatjana Filipović  Medicina  Raziskovalec  2020 - 2024  11 
10.  55540  Irena Gaberšek Lavrač    Tehnični sodelavec  2021 - 2024 
11.  32743  Ana Goričan    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
12.  11684  Milan Grgič  Nevrobiologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2024  13 
13.  56625  Manca Groznik Tratnjek    Tehnični sodelavec  2023 - 2024 
14.  55542  Neja Istenič    Tehnični sodelavec  2021 - 2024 
15.  17663  Suzana Justin Srebernjak    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
16.  30089  Boštjan Kastelic    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
17.  57349  Martin Kavčič    Tehnični sodelavec  2023 - 2024 
18.  25615  dr. Mojca Kirbiš  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2024  48 
19.  24233  Polonca Klinar    Tehnični sodelavec  2020  13 
20.  17664  Barbara Koblar    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
21.  30072  dr. Maja Kojović  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020  133 
22.  21883  Martina Korenčič    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
23.  21239  dr. Blaž Koritnik  Medicina  Raziskovalec  2020 - 2024  275 
24.  19207  dr. Marko Korošec  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2024  37 
25.  54421  Patricija Kranjc    Tehnični sodelavec  2020 - 2022 
26.  56868  Marko Kučan    Tehnični sodelavec  2023 - 2024 
27.  58469  Ana Kuder  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
28.  37067  Igor Kušar Stojakovič    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
29.  15121  dr. Lea Leonardis  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2024  211 
30.  53306  Vesna Lukić    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
31.  53129  Mojca Lukša    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
32.  53305  Katja Majcen    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
33.  57413  Tjaša Medved    Tehnični sodelavec  2023 - 2024 
34.  54422  Darinka Mužar    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
35.  56860  Lara Oblak  Psihologija  Mladi raziskovalec  2022 - 2024 
36.  33339  dr. Gregor Omejec  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2024  172 
37.  57025  Jošt Peterca  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2022 - 2024 
38.  53307  Marija Plaznik    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
39.  37068  Nataša Plos    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
40.  14502  dr. Simon Podnar  Nevrobiologija  Vodja  2020 - 2024  402 
41.  37430  dr. Vida Ana Politakis  Psihologija  Mladi raziskovalec  2020  27 
42.  16365  dr. Janja Pretnar Oblak  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2024  372 
43.  55541  Pija Pukšič    Tehnični sodelavec  2021 - 2024 
44.  50534  dr. Nina Purg Suljič  Psihologija  Raziskovalec  2020 - 2024  36 
45.  17893  dr. Grega Repovš  Psihologija  Raziskovalec  2020 - 2024  490 
46.  17672  Stanislava Ristič Kovačič  Nevrobiologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2024  32 
47.  12149  dr. Zoran Rodi  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2024  105 
48.  32744  Bojan Romih    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
49.  23432  dr. Melita Rotar  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2024  38 
50.  36162  dr. Anka Slana Ozimič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2024  127 
51.  17670  Tanja Trdič    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
52.  26203  dr. Tomaž Velnar  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2024  413 
53.  17675  Tatjana Vidmar    Tehnični sodelavec  2020 
54.  56866  Saša Vipotnik    Tehnični sodelavec  2023 - 2024  10 
55.  07476  dr. David Božidar Vodušek  Nevrobiologija  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2022  470 
56.  50225  Katarina Vogelnik  Medicina  Raziskovalec  2023 - 2024  17 
57.  54419  Maša Vučina Ojsteršek    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
58.  56864  Meris Vučkić    Tehnični sodelavec  2023 - 2024 
59.  08780  dr. Janez Zidar  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2024  407 
60.  17677  Nevenka Zlatnar    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
61.  57350  Eva Žitnik    Tehnični sodelavec  2023 - 2024 
62.  53785  Breda Žunkovič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2024 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  77.925 
2.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  98.858 
Povzetek
Raziskovalni program »Fiziološki mehanizmi nevroloških motenj in bolezni« sestoji iz štirih sklopov. V prvem sklopu »Patofiziologija in diagnostika okvar perifernega živčevja in skeletnega mišičja« bomo s kombinacijo kliničnih, elektrofizioloških (EMG) in ultrasonografskih (US) metod preučevali periferne nevropatije, bolezni motoričnega nevrona in motnje križnega živčevja. Od kombinacije teh metod si obetamo boljšo določitev mesta in etiologije okvare perifernih živcev, kar je ključno pri odločitvi o vrsti zdravljenja. Kombinacijo EMG in US metod nameravamo uporabiti tudi pri obravnavi polinevropatij in miopatij. Pričakujemo, da nam bo s sistematično obravnavo pacientov s tovrstnimi okvarami uspelo opredeliti značilno kombinacijo EMG in US vzorcev, kar nam bo v pomoč pri diagnostiki in terapiji. V drugem sklopu »Patofiziologija in diagnostika motenj dihanja in spanja« bomo pri bolnikih z živčnomišičnimi boleznimi ugotavljali vpliv okvare zgornjega in spodnjega motoričnega nevrona na motnje dihanja. Skušali bomo odkriti mehanizem, po katerem prekinitve dihanja v spanju privedejo do okvar bele možganovine. Preučevali bomo tudi patofiziologijo motenj dihanja pri bolnikih z ishemično možgansko kapjo v podaljšani hrbtenjači. Opredelili bomo pojavnost motenj dihanja pri teh bolnikih in določiti, ali lahko s polisomnografskim snemanjem dihanja med spanjem odkrijemo ogrožene bolnike. Motnje dihanja so pri teh bolnikih pogosto subklinične in se kažejo kot spremenjeni vzorci dihanja v spanju, neodkrite pa lahko napredujejo do dihalne odpovedi. V sklopu »Temelji kognicije v zdravju in bolezni« se bomo osredotočili na nadaljnje naslavljanje temeljnih vprašanj na področju delovnega spomina, kognitivnega nadzora in integriranega delovanja možganov. Poseben poudarek bomo posvetili individualnim razlikam z namenom integracije na videz nasprotujočih si spoznanj o mehanizmih vzdrževanja informacij v delovnem spominu, razumevanja temeljev kognitivnega nadzora ter razumevanja raznolikosti mehanizmov psihopatologije in kognitivnih motenj, ki je nujna osnova za razvoj učinkovitejših za posameznika prilagojenih terapij. Raziskovalno delo bomo podprli z razvojem novih raziskovalnih metodologij in naprednih postopkov multimodalnega združevanja nevroslikovnih podatkov. V sklopu »Biološki označevalni bolezni motoričnih nevronov« bomo raziskovali bolezni amiotrofična lateralna skleroza (ALS) in spinalna mišična atrofija (SMA). To sta nevrološki bolezni, pri katerih zaradi propadanja motoričnih nevronov pride do prizadetosti gibanja in dihanja. Patofiziološki mehanizmi so še slabo poznani. S pomočjo boljšega poznavanja različnih bioloških označevalcev bolezni lahko pričakujemo napredek na področju diagnostike in zdravljenja. Pri bolnikih z ALS in SMA bomo preučevali različne biološke označevalce (biokemične, genetske, slikovne in elektrofiziološke) ter iskali povezavo s kliničnimi vidiki bolezni (funkcijska prizadetost, preživetje, vpliv zdravljenja).
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program, ki je predmet vloge za nadaljevanje obstoječega programa »Fiziološki mehanizmi nevroloških motenj in bolezni« ima pomen za razvoj znanosti na podlagi štirih glavnih sklopov. V okviru prvega sklopa »Patofiziologija in diagnostika okvar perifernega živčevja in skeletnega mišičja« si od kombinacije elektrofizioloških (EMG) in ultrasonografskih (US) metod obetamo pomemben preboj na področju žariščnih okvar perifernega živčevja. Takšen pristop nam je predvsem pri obravnavi nevropatije ulnarnega živca, ki je druga najpogostejša žariščna nevropatija, omogočil boljše razumevanje vzrokov in mehanizmov okvare. Izboljšali smo diagnostiko, v prihodnje pa želimo z obsežno raziskavo nedvoumno dokazati, da takšen pristop izboljša tudi izid zdravljenja, ki je pogostokrat slab ter vodi v hudo invalidnost. Kombinacija EMG in US metod nam bo omogočila tudi proučevanje fascikulacij ter oceno spremembe mišičnine, kar bo predvidoma izboljšalo diagnostiko in spremljanje bolnikov z ALS. V okviru drugega sklopa »Patofiziologija in diagnostika motenj dihanja in spanja« pričakujemo boljše razumevanje fizioloških in patofizioloških mehanizmov motenj dihanja med spanjem in pri uporabi neinvazivne umetne ventilacije pri bolnikih z živčno-mišičnimi boleznimi. Pričakujemo tudi boljše razumevanje mehanizmov, ki vodijo v razvoj živčno-mišičnih bolezni pri bolnikih s sindromom obstruktivne apneje (OSA). Razviti želimo študijski model za proučevanje motenj dihanja in motenj spanja pri kroničnih nevroloških bolnikih, za kar nam bo služil študijski model hipoksičnega okolja. Predlagano raziskovalno delo »Temelji kognicije v zdravju in bolezni« naslavlja trenutno aktualna in osrednja vprašanja na obravnavanih področjih dela. Z njegovo uresničitvijo bi omogočili pomemben preskok pri razreševanju obstoječih teoretičnih dilem in razumevanju delovnega spomina ter prispevali k razvoju preizkušenj delovnega spomina večje zanesljivosti in veljavnosti tako za znanstveno-raziskovalne kot diagnostične namene. Na področju kognitivnega nadzora ter integracije delovanja možganov bi načrtovana spoznanja pripomogla k napredku razumevanja mehanizmov učinkovite integracije kognitivnih procesov in povezanih možganskih sistemov ter podprle spremembo v razumevanju kognitivnega nadzora kot sistema za koordinirano, dinamično preurejanje povezav znotraj in med multiplimi omrežji, ter kognitivne motnje kot razpad učinkovitosti in ravnotežja v procesih integracije možganske aktivnosti. Pridobljena spoznanja bi razširila razumevanje vzrokov individualnih razlik ter njihovega povratnega pomena in vpliva na proces znanstvenega raziskovanja delovanja možganov in kognicije. Prispevala bi k boljšemu razumevanju psihiatričnih motenj kot rezultata pogosto prekrivajočih se odstopanj v normalnem delovanju soodvisnih možganskih sistemov. Predlagano raziskovalno delo bi pomembno prispevalo tudi k razvoju in uveljavljanju novih metod raziskovanja in analiz podatkov od nevrofenomenologije do naprednih metod analize dinamične funkcijske povezljivosti. V četrtem sklopu »Biološki označevalci bolezni motoričnih nevronov« bomo z raziskovanjem prispevali k poznavanju bioloških mehanizmov teh bolezni, kar bo pripomoglo k boljši diagnostiki ter k iskanju učinkovitega zdravljenja.
Pomen za razvoj Slovenije
Obstoječi raziskovalni program bo imel vpliv na družbeno-ekonomski in kulturni razvoj Slovenije preko njegovih štirih glavnih sklopov. Ker so žariščne nevropatije pogoste in zmanjšujejo delazmožnost, bosta izboljšana diagnostika in predvsem zdravljenje v okviru sklopa »Patofiziologija in diagnostika okvar perifernega živčevja in skeletnega mišičja« dolgoročno pomembno prispevala k storilnosti populacije. Obenem si z odprtjem meja znotraj Evrope za bolnike obetamo tudi večjo konkurenčnost za diagnostiko in zdravljenje tovrstnih okvar. Od načrtovanih publikacij si tako ne obetamo le akademskih, ampak tudi promocijske učinke. V okviru drugega sklopa »Patofiziologija in diagnostika motenj dihanja in spanja« je zgodnje odkritje dihalne nezadostnosti med spanjem pomembno za pravočasno uvedbo neinvazivnega predihavanja pri bolnikih z živčno-mišičnimi boleznimi. Razumevanje vpliva zgornjega in spodnjega motoričnega nevrona na dihanje in komplianco pri uporabi ventilatorja bi pomenilo boljše terapevtske ukrepe, s tem pa izboljšanje ter podaljšanje življenja nevroloških bolnikov. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje motenj dihanja pomembno zmanjša možgansko-žilne bolezni. Rezultati raziskovalnega dela v sklopu »Temelji kognicije v zdravju in bolezni«, predvsem na področju razvoja orodij za učinkovito procesiranje obsežnih baz multimodalnih nevroslikovnih podatkov, bodo prispevali k optimizaciji obstoječih in potencialnemu razvoju novih informacijskih tehnologij. Oblikovana orodja združena z novimi spoznanji bodo omogočila oblikovanje potencialnih tržnih aplikacij in storitev na področju personalizirane medicine. Pričakujemo, da bo imelo načrtovano raziskovalno delo potencial za pomemben razvoj orodij in storitev na področju zdravstva, predvsem na področjih napovedovanja, diagnostike in spremljanja motenj in bolezni možganov ter povečevanja učinkovitosti zdravljenja preko vpeljevanja orodij personalizirane medicine. Potencialno odmevna znanstvena spoznanja bodo prispevala k uveljavljanju slovenske nevroznanosti v mednarodni znanstveni in strokovni skupnosti. Načrtovana sodelovanja s tujimi partnerji bodo omogočila dostop do tujih znanj, tehnologije in sredstev kot tudi izobraževanje in razvoj nove generacije slovenskih znanstvenikov in strokovnjakov na področju kognitivne nevroznanosti. Boljše poznavanje »Bioloških označevalcev bolezni motoričnih nevronov« bo pripomoglo k boljši obravnavi bolnikov s temi boleznimi. Ker gre za redke bolezni, so pomembna dodatna vlaganja v raziskave na tem področju, tudi s pomočjo povezovanja z raziskovalci in strokovnjaki izven meja Slovenije. Koraki k boljši obravnavi in učinkovitejšem zdravljenju teh najtežjih bolezni pa so pomembni za celotno družbo, saj izboljšujejo kvaliteto življenja bolnikov in skrbnikov, hkrati pa zmanjšujejo visoke stroške zaradi bremena teh bolezni.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno