Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Fiziološki mehanizmi nevroloških motenj in bolezni

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   
5.09.00  Družboslovje  Psihologija   

Koda Veda Področje
B007  Biomedicinske vede  Medicina (človek in vretenčarji) 

Koda Veda Področje
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
5.01  Družbene vede  Psihologija in kognitivne znanosti 
Ključne besede
Okvare perifernega živčevja in mišic, motnje dihanja in spanja, kognitivni nadzor, bolezni motoričnih nevronov, biološki označevalci
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
6.297,41
A''
1.217,69
A'
2.133,81
A1/2
3.621,06
CI10
15.567
CImax
1.182
h10
54
A1
21,43
A3
5,37
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 20. marec 2023; A3 za obdobje 2017-2021
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  629  17.348  16.420  26,1 
Scopus  601  18.967  17.810  29,63 
Raziskovalci (51)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  54420  Petra Avbelj    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
2.  53269  dr. Mateja Baruca Grad  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2023  26 
3.  53304  Adrijana Delić Suljić    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
4.  37645  dr. Jure Demšar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2020 - 2023  74 
5.  15400  dr. Leja Dolenc Grošelj  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2023  490 
6.  17658  Magdalena Dremelj    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
7.  39059  Katja Dremelj Šav    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
8.  28744  dr. Tatjana Filipović  Medicina  Raziskovalec  2020 - 2023 
9.  55540  Irena Gaberšek Lavrač    Tehnični sodelavec  2021 - 2023 
10.  32743  Ana Goričan    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
11.  11684  Milan Grgič  Nevrobiologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2023  13 
12.  55542  Neja Istenič    Tehnični sodelavec  2021 - 2023 
13.  17663  Suzana Justin Srebernjak    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
14.  30089  Boštjan Kastelic    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
15.  25615  dr. Mojca Kirbiš  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2023  47 
16.  24233  Polonca Klinar    Tehnični sodelavec  2020  13 
17.  17664  Barbara Koblar    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
18.  30072  dr. Maja Kojović  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020  124 
19.  21883  Martina Korenčič    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
20.  21239  dr. Blaž Koritnik  Medicina  Raziskovalec  2020 - 2023  261 
21.  19207  dr. Marko Korošec  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2023  36 
22.  54421  Patricija Kranjc    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
23.  37067  Igor Kušar Stojakovič    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
24.  15121  dr. Lea Leonardis  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2023  190 
25.  53306  Vesna Lukić    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
26.  53129  Mojca Lukša    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
27.  53305  Katja Majcen    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
28.  54422  Darinka Mužar    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
29.  33339  dr. Gregor Omejec  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2023  120 
30.  57025  Jošt Peterca  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2022 - 2023 
31.  53307  Marija Plaznik    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
32.  37068  Nataša Plos    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
33.  14502  dr. Simon Podnar  Nevrobiologija  Vodja  2020 - 2023  351 
34.  37430  dr. Vida Ana Politakis  Psihologija  Mladi raziskovalec  2020  25 
35.  16365  dr. Janja Pretnar Oblak  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2023  348 
36.  55541  Pija Pukšič    Tehnični sodelavec  2021 - 2023 
37.  50534  dr. Nina Purg  Psihologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2023  30 
38.  17893  dr. Grega Repovš  Psihologija  Raziskovalec  2020 - 2023  477 
39.  17672  Stanislava Ristič Kovačič  Nevrobiologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2023  32 
40.  12149  dr. Zoran Rodi  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2023  104 
41.  32744  Bojan Romih    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
42.  23432  dr. Melita Rotar  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2023  33 
43.  36162  dr. Anka Slana Ozimič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2023  115 
44.  17670  Tanja Trdič    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
45.  26203  dr. Tomaž Velnar  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2023  369 
46.  17675  Tatjana Vidmar    Tehnični sodelavec  2020 
47.  07476  dr. David Božidar Vodušek  Nevrobiologija  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2023  466 
48.  54419  Maša Vučina Ojsteršek    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
49.  08780  dr. Janez Zidar  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2023  404 
50.  17677  Nevenka Zlatnar    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
51.  53785  Breda Žunkovič  Nevrobiologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  73.354 
2.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  94.997 
Povzetek
Raziskovalni program »Fiziološki mehanizmi nevroloških motenj in bolezni« sestoji iz štirih sklopov. V prvem sklopu »Patofiziologija in diagnostika okvar perifernega živčevja in skeletnega mišičja« bomo s kombinacijo kliničnih, elektrofizioloških (EMG) in ultrasonografskih (US) metod preučevali periferne nevropatije, bolezni motoričnega nevrona in motnje križnega živčevja. Od kombinacije teh metod si obetamo boljšo določitev mesta in etiologije okvare perifernih živcev, kar je ključno pri odločitvi o vrsti zdravljenja. Kombinacijo EMG in US metod nameravamo uporabiti tudi pri obravnavi polinevropatij in miopatij. Pričakujemo, da nam bo s sistematično obravnavo pacientov s tovrstnimi okvarami uspelo opredeliti značilno kombinacijo EMG in US vzorcev, kar nam bo v pomoč pri diagnostiki in terapiji. V drugem sklopu »Patofiziologija in diagnostika motenj dihanja in spanja« bomo pri bolnikih z živčnomišičnimi boleznimi ugotavljali vpliv okvare zgornjega in spodnjega motoričnega nevrona na motnje dihanja. Skušali bomo odkriti mehanizem, po katerem prekinitve dihanja v spanju privedejo do okvar bele možganovine. Preučevali bomo tudi patofiziologijo motenj dihanja pri bolnikih z ishemično možgansko kapjo v podaljšani hrbtenjači. Opredelili bomo pojavnost motenj dihanja pri teh bolnikih in določiti, ali lahko s polisomnografskim snemanjem dihanja med spanjem odkrijemo ogrožene bolnike. Motnje dihanja so pri teh bolnikih pogosto subklinične in se kažejo kot spremenjeni vzorci dihanja v spanju, neodkrite pa lahko napredujejo do dihalne odpovedi. V sklopu »Temelji kognicije v zdravju in bolezni« se bomo osredotočili na nadaljnje naslavljanje temeljnih vprašanj na področju delovnega spomina, kognitivnega nadzora in integriranega delovanja možganov. Poseben poudarek bomo posvetili individualnim razlikam z namenom integracije na videz nasprotujočih si spoznanj o mehanizmih vzdrževanja informacij v delovnem spominu, razumevanja temeljev kognitivnega nadzora ter razumevanja raznolikosti mehanizmov psihopatologije in kognitivnih motenj, ki je nujna osnova za razvoj učinkovitejših za posameznika prilagojenih terapij. Raziskovalno delo bomo podprli z razvojem novih raziskovalnih metodologij in naprednih postopkov multimodalnega združevanja nevroslikovnih podatkov. V sklopu »Biološki označevalni bolezni motoričnih nevronov« bomo raziskovali bolezni amiotrofična lateralna skleroza (ALS) in spinalna mišična atrofija (SMA). To sta nevrološki bolezni, pri katerih zaradi propadanja motoričnih nevronov pride do prizadetosti gibanja in dihanja. Patofiziološki mehanizmi so še slabo poznani. S pomočjo boljšega poznavanja različnih bioloških označevalcev bolezni lahko pričakujemo napredek na področju diagnostike in zdravljenja. Pri bolnikih z ALS in SMA bomo preučevali različne biološke označevalce (biokemične, genetske, slikovne in elektrofiziološke) ter iskali povezavo s kliničnimi vidiki bolezni (funkcijska prizadetost, preživetje, vpliv zdravljenja).
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program, ki je predmet vloge za nadaljevanje obstoječega programa »Fiziološki mehanizmi nevroloških motenj in bolezni« ima pomen za razvoj znanosti na podlagi štirih glavnih sklopov. V okviru prvega sklopa »Patofiziologija in diagnostika okvar perifernega živčevja in skeletnega mišičja« si od kombinacije elektrofizioloških (EMG) in ultrasonografskih (US) metod obetamo pomemben preboj na področju žariščnih okvar perifernega živčevja. Takšen pristop nam je predvsem pri obravnavi nevropatije ulnarnega živca, ki je druga najpogostejša žariščna nevropatija, omogočil boljše razumevanje vzrokov in mehanizmov okvare. Izboljšali smo diagnostiko, v prihodnje pa želimo z obsežno raziskavo nedvoumno dokazati, da takšen pristop izboljša tudi izid zdravljenja, ki je pogostokrat slab ter vodi v hudo invalidnost. Kombinacija EMG in US metod nam bo omogočila tudi proučevanje fascikulacij ter oceno spremembe mišičnine, kar bo predvidoma izboljšalo diagnostiko in spremljanje bolnikov z ALS. V okviru drugega sklopa »Patofiziologija in diagnostika motenj dihanja in spanja« pričakujemo boljše razumevanje fizioloških in patofizioloških mehanizmov motenj dihanja med spanjem in pri uporabi neinvazivne umetne ventilacije pri bolnikih z živčno-mišičnimi boleznimi. Pričakujemo tudi boljše razumevanje mehanizmov, ki vodijo v razvoj živčno-mišičnih bolezni pri bolnikih s sindromom obstruktivne apneje (OSA). Razviti želimo študijski model za proučevanje motenj dihanja in motenj spanja pri kroničnih nevroloških bolnikih, za kar nam bo služil študijski model hipoksičnega okolja. Predlagano raziskovalno delo »Temelji kognicije v zdravju in bolezni« naslavlja trenutno aktualna in osrednja vprašanja na obravnavanih področjih dela. Z njegovo uresničitvijo bi omogočili pomemben preskok pri razreševanju obstoječih teoretičnih dilem in razumevanju delovnega spomina ter prispevali k razvoju preizkušenj delovnega spomina večje zanesljivosti in veljavnosti tako za znanstveno-raziskovalne kot diagnostične namene. Na področju kognitivnega nadzora ter integracije delovanja možganov bi načrtovana spoznanja pripomogla k napredku razumevanja mehanizmov učinkovite integracije kognitivnih procesov in povezanih možganskih sistemov ter podprle spremembo v razumevanju kognitivnega nadzora kot sistema za koordinirano, dinamično preurejanje povezav znotraj in med multiplimi omrežji, ter kognitivne motnje kot razpad učinkovitosti in ravnotežja v procesih integracije možganske aktivnosti. Pridobljena spoznanja bi razširila razumevanje vzrokov individualnih razlik ter njihovega povratnega pomena in vpliva na proces znanstvenega raziskovanja delovanja možganov in kognicije. Prispevala bi k boljšemu razumevanju psihiatričnih motenj kot rezultata pogosto prekrivajočih se odstopanj v normalnem delovanju soodvisnih možganskih sistemov. Predlagano raziskovalno delo bi pomembno prispevalo tudi k razvoju in uveljavljanju novih metod raziskovanja in analiz podatkov od nevrofenomenologije do naprednih metod analize dinamične funkcijske povezljivosti. V četrtem sklopu »Biološki označevalci bolezni motoričnih nevronov« bomo z raziskovanjem prispevali k poznavanju bioloških mehanizmov teh bolezni, kar bo pripomoglo k boljši diagnostiki ter k iskanju učinkovitega zdravljenja.
Pomen za razvoj Slovenije
Obstoječi raziskovalni program bo imel vpliv na družbeno-ekonomski in kulturni razvoj Slovenije preko njegovih štirih glavnih sklopov. Ker so žariščne nevropatije pogoste in zmanjšujejo delazmožnost, bosta izboljšana diagnostika in predvsem zdravljenje v okviru sklopa »Patofiziologija in diagnostika okvar perifernega živčevja in skeletnega mišičja« dolgoročno pomembno prispevala k storilnosti populacije. Obenem si z odprtjem meja znotraj Evrope za bolnike obetamo tudi večjo konkurenčnost za diagnostiko in zdravljenje tovrstnih okvar. Od načrtovanih publikacij si tako ne obetamo le akademskih, ampak tudi promocijske učinke. V okviru drugega sklopa »Patofiziologija in diagnostika motenj dihanja in spanja« je zgodnje odkritje dihalne nezadostnosti med spanjem pomembno za pravočasno uvedbo neinvazivnega predihavanja pri bolnikih z živčno-mišičnimi boleznimi. Razumevanje vpliva zgornjega in spodnjega motoričnega nevrona na dihanje in komplianco pri uporabi ventilatorja bi pomenilo boljše terapevtske ukrepe, s tem pa izboljšanje ter podaljšanje življenja nevroloških bolnikov. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje motenj dihanja pomembno zmanjša možgansko-žilne bolezni. Rezultati raziskovalnega dela v sklopu »Temelji kognicije v zdravju in bolezni«, predvsem na področju razvoja orodij za učinkovito procesiranje obsežnih baz multimodalnih nevroslikovnih podatkov, bodo prispevali k optimizaciji obstoječih in potencialnemu razvoju novih informacijskih tehnologij. Oblikovana orodja združena z novimi spoznanji bodo omogočila oblikovanje potencialnih tržnih aplikacij in storitev na področju personalizirane medicine. Pričakujemo, da bo imelo načrtovano raziskovalno delo potencial za pomemben razvoj orodij in storitev na področju zdravstva, predvsem na področjih napovedovanja, diagnostike in spremljanja motenj in bolezni možganov ter povečevanja učinkovitosti zdravljenja preko vpeljevanja orodij personalizirane medicine. Potencialno odmevna znanstvena spoznanja bodo prispevala k uveljavljanju slovenske nevroznanosti v mednarodni znanstveni in strokovni skupnosti. Načrtovana sodelovanja s tujimi partnerji bodo omogočila dostop do tujih znanj, tehnologije in sredstev kot tudi izobraževanje in razvoj nove generacije slovenskih znanstvenikov in strokovnjakov na področju kognitivne nevroznanosti. Boljše poznavanje »Bioloških označevalcev bolezni motoričnih nevronov« bo pripomoglo k boljši obravnavi bolnikov s temi boleznimi. Ker gre za redke bolezni, so pomembna dodatna vlaganja v raziskave na tem področju, tudi s pomočjo povezovanja z raziskovalci in strokovnjaki izven meja Slovenije. Koraki k boljši obravnavi in učinkovitejšem zdravljenju teh najtežjih bolezni pa so pomembni za celotno družbo, saj izboljšujejo kvaliteto življenja bolnikov in skrbnikov, hkrati pa zmanjšujejo visoke stroške zaradi bremena teh bolezni.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno