Projekti / Programi
Makroekonomska ekonometrična analiza razvoja, rasti ter zunanje in notranje stabilnosti slovenskega gospodarstva
01. januar 2014
- 31. december 2017
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.01 |
Družboslovje |
Ekonomija |
Ekonomske vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S180 |
Družboslovje |
Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.02 |
Družbene vede |
Ekonomija in poslovne vede |
Raziskovalci (9)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0541 |
EIPF, Ekonomski inštitut, d.o.o. |
Ljubljana |
5051452000 |
1.703 |
Povzetek
Finančna in gospodarska kriza je omajala temelje evropskega združevanja; nadaljnje poti so postale negotove. Uvedba evra je bila predvsem politična odločitev, ki ni imela dovolj trdnih ekonomskih temeljev, kar se je v krizi pokazalo za precej nepredvidljivo, rešitve za nastale posledice pa so se morale iskati stihijsko, dokončne podobe pa končna rešitev še nima. Slovenija bi po gospodarski strukturi in značilnostih sodila v skupino držav optimalnega denarnega področja, če ne bi pred začetkom krize spremenila dotedanjega razvoja in se močno zadolžila za finančno poglabljanje in ekstenzivno gospodarsko rast temelječo predvsem na infrastrukturnih investicijah, končni potrošnji ter ustvarjanju navideznega premoženja na borzi, ki je ob krizi propadlo ali pa se je vsaj močno skrčilo. Dotedanja velika vezanost na EU, ki se je kazala predvsem v deležih trgovine in institucionalni povezanosti, se je s krizo še povečala, možnosti lastne ekonomske politike pa so se skrčile na prilagajanje zahtevanim ukrepom. Raziskovalni projekt, ki je predmet tega predloga bo utemeljen pretežno na možnostih prilagajanja Slovenije novih pogojem in globalnemu ekonomskemu okolju po nastopu ekonomske in finančne krize, predvem pa negotovemu institucionalnemu in gospodarskemu razvoju ter zahtevam EU in EMU, ki pravzaprav na novo postavlja okvir za delovanje finančnega in realnega sektorja. Pri tem so smeri institucionalnega razvoja nejasne in negotove, saj se članice ne morejo sporazumeti o ustvarjanju dejanske fiskalne unije, ki je brez transferne unije ni, ali o oblikovanju bančne unije, kjer so razhajanja med članicami odvisne od različnih stanj v njihovih bančnih sistemih. V bistvu gre za nadaljevanje dosedanjega projekta F5-0287, ki smo ga pričeli v letu 2009 in za katerega smo zgradili kompleksen makro ekonomski ekonometrični model ter z njim vseskozi uspešno analizirali gospodarska gibanja Slovenije v okviru gospodarskih gibanj EU ter napovedovali ekonomska gibanja in glavne indikatorje. Vse analize stanja in možnosti ukrepanja v raziskovalnem programu bodo tako temeljile na postavljenem ekonometričnem modelu, ki pa bo ustrezno nadgrajen in posodabljan v skladu s spremembami v domačem in globalnem okolju. Analize bodo temeljile na podatkih evropskih institucij predvsem Eurostata ter ECB, povezave med makro ekonomskimi agregati pa bodo analizirane s pomočjo ekonometričnih metod. To bo omogočalo najti najboljše možnosti za prilagajanje Slovenije gospodarskim in socialnim gibanjem ter institucionalnim spremembam v EU in evro področju.
Pomen za razvoj znanosti
V procesu izvajanja raziskovalnega programa pričakujemo kar nekaj prispevkov k znanosti, predvsem na področju ekonomskega modeliranja in analize delovanja sodobnega, socialno-tržnega malega gospodarstva v pogojih globalne finančne in ekonomske krize, v okolju poglabljanja integracije v ekonomske, družbene in politične tokove, v pogojih velikih plačilnobilančnih, javnofinančnih in fiskalnih neravnotežjih, itd. Od nastopa globalne finančne krize v letu 2008 pa vse do danes, postaja namreč bolj in bolj jasno, da se je paradigma, utemeljena na ekstenzivnem zadolževanju, finančnem poglabljanju, prenosu proizvodnje v manj razvite dele sveta in velikih infrastrukturnih investicijah počasi izpela, za seboj pa pustila precej neravnovesij v javnih financah, plačilni bilanci, finančnem sektorju, trgu dela, pokojninski shemi in sodobni socialno-tržno naravnani državi, ki jo zaznamuje velika odprtost, integriranost, monetarna in fiskalna omejenost in zadolženost. Glede na navedeno pričakujemo znaten prispevek k znanosti na področju vodenja ekonomske politike, na področju reševanja makroekonomskih neravnovesij, na področju napovedovanja gospodarskih gibanj, na področju spodbujanja trajnostnega ekonomskega razvoja in sistemov socialne države.
Pomen za razvoj Slovenije
Sodobno gospodarjenje in vodenje ekonomske politike ni mogoče brez ustrezne prilagoditve na nove razmere, ki so nastale po pojavu globalne finančne in ekonomske krize v preteklih letih. Prav tako vse našteto ni mogoče brez integracije sodobnih modelov napovedovanja ekonomske aktivnosti in kvalitetne podatkovne osnove. Slednje pa je lahko le rezultat kontinuiranih makroekonomskih raziskav in empiričnih analiz. Rezultati predlaganega programa bodo po naši oceni omogočili vodenje takšne poslovne ekonomske in razvojne politike, da bo v Sloveniji znova mogoča dolgoročno stabilna, socialno in družbeno primerna in trajnostna gospodarska rast in ekonomska aktivnost. V tem okviru pričakujemo, da bo del rezultatov programskega dela usmerjen v oceno posledic preteklega dogajanja, del pa v predloge in ocene prihodnjih ekonomskih gibanj. Ob tem ni odveč opomniti, da člani programske skupine razvijajo inovativne in predvsem empirično podprte metode analize in napovedovanja ekonomskih gibanj ter struktur, spoznanja pa neposredno integrirajo v prakso in tako intenzivno prenašajo rezultate svojega dela v trenutno ekonomsko in družbeno sfero.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
2016,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
2016,
zaključno poročilo
