Projekti / Programi
Skrbstveno delo med individualizacijo, globalizacijo in socializacijo
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.00 |
Humanistika |
Antropologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S215 |
Družboslovje |
Družbeni problemi in blagostanje, socialno skrbstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
skrbstvene ekonomije, socialni sitemi in socialne socialne storitve, skrbstveni deficit, staranje prebivalstva, spol, migracije, globalizacija, kompleksne neenakosti
Raziskovalci (7)
Organizacije (2)
Povzetek
Izhodišče
Post-industrijske družbe se soočajo s skrbstvenim deficitom kot posledico staranja prebivalstva, upada rodnosti, sprememb v strukturi in dinamiki post-modernih družin ter udeležbe žensk na trgu dela. Socialne politike evropskih družb se odzivajo na te trende z deregulacijo in privatizacijo socialne varnosti. To vpliva na reorganizacijo skrbstvenih ekonomij, ki poteka v smeri komodifikacije, individualizacije in globalizacije skrbstvenega dela. V Sloveniji kljub javnim sredstvom vloženim v delovanje skrbstvenega sektorja večino skrbstvenega dela opravi družina, zlasti ženske v aktivnem obdobju od 35 do 64 let. Vendar se podporni delež žensk zaradi demografskih trendov zmanjšuje, hkrati pa zaposlovalne politike ciljajo k njihovi aktivnejši in daljši udeležbi na trgu dela. Kljub temu je cilj oblikovalcev politik zaradi pričakovanih visokih stroškov skrbstvenih storitev v prihodnosti povečevati individualizacijo oskrbe. Te kontradikcije predstavljajo izziv vzdržnosti skrbstvenih ekonomij, ki se kaže v »outsourcingu« skrbstvenega dela neformalnim plačanim skrbstvenim delavkam v sivi ekonomiji, kar predstavlja strategijo, s katero gospodinjstva v Evropi, vključno s Slovenijo, kompenzirajo skrbstveni deficit.
Opredelitev problema
Projekt raziskuje premestitve odgovornosti za socialno varnost od socializacije k individualizaciji in globalizaciji, torej od javnih skrbstvenih storitev k privatiziranim rešitvam. Premestitve se dogajajo tudi v tem, kdo zagotavlja oskrbo – od neplačanega dela žensk k plačanim skrbstvenim delavkam, migrantkam ali lokalnim brezposlenim ženskam, ki na skrbstvenih trgih opravljajo plačano skrbstveno delo v zasebnih domovih. Neustrezni odzivi socialnih politik na socio-demografske trende vzpostavljajo paradoks, da je precejšnje število delavk, ki zagotavljajo temeljne skrbstvene storitve kot so skrb za otroke, starejše in hendikepirane, vse bolj izključenih iz formalnega trga dela in s tem iz sistema socialne varnosti, medtem ko uporabniki usklajujejo skromne prihodke z vse večjimi potrebami po dereguliranih tržnih storitvah.
Cilji, relevantnost in vpliv
Projekt bo raziskoval nevidni neformalni skrbstveni sektor v Sloveniji s poudarkom na skrbstvenih delavkah (migrantke in lokalne delavke, ženske in moški), družinskih skrbnicah in uporabnikih. Poleg področja varstva otrok bo pozornost namenjena oskrbi starejših in hendikepiranih, ki sta v Sloveniji in EU premalo raziskani. To empirično raziskavo bo dopolnila analiza kulturnih, strukturnih in institucionalnih predpogojev za pojav lokalnih in globalnih verig skrbi. Projekt bo vzpostavil novo vednost o regionalnih in globalnih skrbstvenih ekonomijah za oblikovanje politik integracije neformalnega skrbstvnega dela v družbeno organizacijo skrbstvenih ekonomij. S tem bo prispeval k razvoju sistema blaginje, večji socialni varnosti, h kvalitetnim storitvam za uporabnike in urejenim delovnim pogojem za skrbstvene delavke.
Raziskovalne metode in izvirnost
Raziskava bo potekala vzporedno na treh ravneh in bo analizirala njihovo součinkovanje: 1. mikro analiza bo vključevala vsakdanje prakse, izkušnje, strategije in potrebe neformalnih plačanih in neplačanih skrbnikov/skrbnic; 2. meso analiza bo vključevala institucionalne, kulturne, politične, ekonomske in zgodovinske dejavnike, ki določajo skrbstvene prakse in strategije; 3. makro analiza bo preverila vpliv in prisotnost globalizacije skrbstvenega dela v Sloveniji. Na mikro ravni bomo izvedli individualne problemsko fokusirane intervjuje z vsemi deležniki individualne/družinske »konfiguracije skrbi«. Na meso ravni bomo uporabili metodo kontekstualno specifičnih, mednarodno primerljivih indikatorjev režimov skrbstvenih ekonomij, zaposlovanja in migracij, analizo nacionalno specifične »konfiguracije skrbi« in diskurzivno analizo procesov konstrukcije pomena skrbstvenega dela v družbi. Na makro ravni bomo izvedli intervjuje z migrantskimi delavkami v zasebnih gospodinjstvih in jih analizirali z vidika tr
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je prispeval k novi vednosti o sodobnih skrbstvenih ekonomijah, formalnih in neformalnih, ter o povezanosti skrbstvenega deficita in njegovega upravljanja v sodobnih družbah z vprašanji demografskih procesov, spreminjajočih se socialnih politik, pogojev enakosti spolov, globalnih in lokalnih strukturnih neenakosti, migracij in globalizacije v naslednjih točkah: - z artikulacija koncepta lokalnih verig skrbi (obsega, strukture, značilnosti, vzrokov, prednosti in pomanjkljivosti), ki so značilne za Slovenijo, v odnosu do koncepta globalnih verig skrbi; - z razširitvijo konceptov globalizacije skrbstvenih ekonomij in transnacionalne delitve skrbstvenega dela; - z integralno analizo vsakdanjih skrbstvenih strategij, ki so vključevale tako perspektive neformalne skrbstvene delavke, družinske skrbnice, uporabnike kot tudi kontinuume in nedefinirane meje med formalno in neformalno, globalno in lokalno, javno in privatno oskrbo; - z analizo povezanosti med neformalnim skrbstvenim delom in strukturnimi neenakostmi zlasti po sovpadanjih (intersekcijah) spola, etničnosti, razreda, državljanskega statusa, starosti ipd. in s posebnim poudarkom na analizi razmerja med revščino in skrbstvenim delom oz. skrbstvenimi potrebami; - z identifikacija in prepoznanjem potreb neformalnih plačanih in neplačanih skrbnic/skrbnikov z namenom njihove integracije v spreminjajočo se družbeno organizacijo skrbstvenega dela; - medtem ko se večina raziskav v evropskem prostoru osredotoča na skrbstveni deficit v otroškem varstvu, je raziskava prispevala podrobnejši vpogled v neformalne skrbstvene ekonomije na področju skrbi za starajočo se populacijo in hendikepiranih; - z novim znanjem o družbeni organizaciji skrbstvenega dela v eni od (post)tranzicijskih držav, ki so sicer zaradi dominacije “zahodnega pogleda” v tem področju raziskovanja konstruirane izključno kot države izvora migrantskih skrbstvenih delavk.
Pomen za razvoj Slovenije
Zaradi že obstoječega deficita skrbstvenih ekonomij in zaradi pričakovanega porasta potreb po skrbstvenem delu in javnih stroškov povezanim s tem, projekt prispeva v družbeno-ekonomskem smislu z identificiranjem potreb in razvoju priporočil za integracijo neformalne sfere skrbstvenega dela, ki se kaže kot temeljni nosilec sedanjega in prihodnjega bremena skrbstvenega deficita. Slovenija se bo v naslednjih desetletjih soočala z izrazitimi demografskimi spremembami, na katere se družba in politika prepočasi in neustrezno pripravljata. V povezavi s tem je mogoče izpostaviti tri temeljne tendence: daljša pričakovana življenjska doba, bistveni porast starejše populacije in nadaljnja nizka stopnja rodnosti. Staranje prebivalstva zahteva individualnim potrebam prilagojene storitve visoke kvalitete; družine si želijo boljših rešitev skrbi za starejše, bolne in otroke, ženske se želijo aktivno vključevati na trg dela; skrbstvene delavke potrebujejo kvalitetne, regulirane delovne pogoje in vključenost v pravice iz dela; družine potrebujejo usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Te storitve kot del splošnih socialnih in družinskih politik lahko z investiranjem v ljudi z ustvarjanjem večjega števila kvalitetnih delovnih mest v sektorju skrbstvenih storitev in z javnim pripoznanjem pomena skrbstvenih politik in ekonomij za prihodnji razvoj prispevajo k edinstvenemu in moderniziranemu socialnemu sistemu. V zaposlitvenih strategijah v EU ugotavljajo, da izkoreninjenje neformalnega dela in integracija neformalnih delavk v formalno ekonomijo vodita v povečavanje potencialov evropske družbe na področju konkurenčnosti, k znatni ekonomski rasti in večji družbeni kohezivnosti. Enako velja za enakost spolov na trgu dela. Kot pravi Evropski ženski lobi v kampanji »Who Cares?«, politike skrbi in dostopnost kvalitetnih skrbstvenih storitev so nujne za doseganje enakosti med ženskami in moškimi. V Sloveniji je v zasebnih gospodinjstvih »zaposlenih« mnogo nevidnih neformalnih skrbstvenih delavk. V prihajajočih desetletjih bodo te ženske ostarele in ne bodo več sposobne delati, preostale jim bodo minimalne pokojnine. Nereševanje problema neformalnega skrbstvenega dela danes pomeni tveganje revščine in socialne izključenosti ter njune feminizacije v prihodnosti. Projekt izpostavlja te probleme sodobnih skrbstvenih ekonomij in osvetljuje skrite, privatizirane strategije boja s skrbstvenim deficitom. Na ta način prispeva k javni in politični prepoznavnosti skrbstvenega dela.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
