Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Racionalna raba lesa listavcev s poudarkom na bukovini

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.02  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Lesarstvo 

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
2.05  Tehniške in tehnološke vede  Materiali 
Ključne besede
Gozdno lesna veriga, gospodarjenje z gozdovi, pridobivanje lesa, listavci, bukev, kakovost lesa, žledolom, predelava lesa, tehnologija primarne predelave, lesni produkti, dodana vrednost, trženje lesnih sortimentov, oskrba z lesom, rastne posebnosti, lastnosti lesa (trdih) listavcev, nove tehnologije in proizvodi, nova delovna mesta, zaposlenost prebivalstva
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  02937  dr. Katarina Čufar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  2014 - 2017  968 
2.  05732  dr. Željko Gorišek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  452 
3.  10340  dr. Dominika Gornik Bučar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  239 
4.  22609  dr. Jožica Gričar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  539 
5.  19106  dr. Miha Humar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  1.325 
6.  24295  dr. Matej Jošt  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2017  96 
7.  16198  dr. Jože Kropivšek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  294 
8.  11595  dr. Tomislav Levanič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  614 
9.  11954  dr. Jurij Marenče  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  121 
10.  24676  dr. Maks Merela  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  566 
11.  13400  dr. Leon Oblak  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  457 
12.  05248  dr. Franc Pohleven  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  1.195 
13.  18149  dr. Aleš Straže  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  348 
14.  13057  mag. Bogdan Šega  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2017  205 
15.  06345  dr. Janja Zule  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  276 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0219  Inštitut za celulozo in papir  Ljubljana  5051681  1.645 
2.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.995 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.273 
Povzetek
Bukev (Fagus sylvatica) je naša najpogostejša lesna vrsta in predstavlja največji delež v lesni zalogi Slovenije, ki se bo predvidoma večal. Glede na to je treba posebno pozornost posvetiti gospodarjenju z bukovimi gozdovi, s ciljem doseganja boljšega ekonomskega izkoristka in višje kakovosti bukovega lesa. Bukovina je zato ključna drevesna vrsta pri izboru in optimizaciji tehnologij obdelave in predelave lesa listavcev. Les bukve ima srednjo do visoko gostoto ter dobre mehanske lastnosti, kar omogoča raznoliko uporabo lesa za izredno širok nabor izdelkov. Med slabosti bukovega lesa štejemo njeno biološko neodpornost in znatno higroskopsko krčenje in nabrekanje lesa, pojav rdečega srca, tenzijskega lesa in notranjih napetosti. Poznavanje strukture in lastnosti lesa ter vzrokov za nastanek glavnih napak v lesu, ki ovirajo njegovo predelavo, obdelavo in uporabo, ter ustrezna gojitvena praksa in izogibanje poškodbam drevja pri negi gozda lahko bistveno pripomorejo k večji kakovosti lesa. Iz Bukovina nudi številne možnosti za proizvodnjo različnih lesnih produktov, ki temeljijo na kakovosti in razpoložljivosti lesa ter ustreznih tehnologijah za izrabo lesa z najvišjo dodano vrednostjo. S tematiko ocene kakovosti lesa v sestoju, ter rabe bukovine in drugih listavcev za proizvode z visoko dodano vrednostjo se stroka ukvarja že dolgo. V ta namen so nujni tudi podatki o kakovosti lesa v različnih fazah obdelave in predelave (tj. stoječe drevje, hlodovina, žagan les). Motnje, kot je žledolom, so sicer del življenjskega cikla gozdov, a povzročajo veliko gospodarsko škodo, ki jo je potrebno ustrezno oceniti in sanirati. Potencialna razpoložljivost lesa z vidika količine in kvalitete v povezavi z možnimi predelavami ob uporabi ustreznih tehnologij je ključnega pomena za izboljšanje primarne in nadaljnje predelave lesa v Sloveniji. Lesno predelovalna industrija se v zadnjem desetletju sooča z nenehnim upadanjem števila zaposlenih in nizko dodano vrednostjo. Vlaganj v nove tehnologije je bilo malo, zaradi reševanja tekočih problemov pa tudi niso razvijali novih proizvodov in proizvodnih procesov. Ta problem je še posebej izrazit na področju primarne predelave lesa listavcev, saj tradicionalni primarni obrati praviloma ne razpolagajo s sodobno tehnologijo za predelavo listavcev. Zaradi kritičnih razmer ni mogoče pričakovati, da bi podjetja v času krize vzpostavila in vlagala v razvoj, zato bo prehodno treba poiskati druge rešitve, na primer v povezovanju raziskovalnih inštitucij (t.i. nosilcev znanja) s podjetji in snovalci politik. Tako bi pripomogli k razvoju novih tehnologij in produktov ter na ta način omogočili hiter prenos znanja v prakso. Dobro poznavanje problematike in rabe bukovine je dobro izhodišče za optimalno ravnanje z drugimi vrstami listavcev, ki količinsko predstavljajo manjši delež v lesni zalogi, so pa zelo pomembni zaradi svojih specifičnih lastnosti. Tradicionalno se pri lastnostih lesa omejujemo predvsem na les debel, ki predstavlja le del celotne biomase dreves. Poleg tega je potrebno več pozornosti posvetiti možnosti predelave lesa skorje, grč, vej in poškodovanega lesa, ki jih danes običajno prištevamo med odpadke. Ti ostanejo na mestih nastanka v gozdovih in končajo skupaj z drugimi odpadki na deponijah ali pa se uporabijo kot energent. Načrtovana povečana poraba lesne mase v prihodnosti ne more temeljiti na tradicionalni uporabi listavcev (bukovine) v pohištveni industriji in industriji vezanega lesa. Surovina, ki je na razpolago je različne kakovosti in ima različno uporabnost. Porabo bukovine bi lahko povečali le z novimi konkurenčnimi proizvodi, za kar potrebujemo ustrezne nove tehnologije. Za izboljšanje in bolj racionalno rabo lesa listavcev, posebno bukovine, je med drugim treba povečati sodelovanje strokovnjakov znotraj gozdno-lesne verige s podjetji, kakor tudi z drugimi strokami z namenom iskanja novih možnosti predelave, boljšega izkoriščanja lesa in inovativno rabo lesa za izdelke z višjo dodano vred
Pomen za razvoj znanosti
Ker je med najpomembnejšimi cilji gospodarjenja z gozdovi pridelava kakovostne hlodovine, se je treba zavedati, da je kakovost lesa v veliki meri odvisna od rastnih razmer drevesa. Raziskav, ki bi celovito proučevale vplive normalnih okoljskih dejavnikov in vse pogostejših ujm na dolgoročno rast in razvoj dreves s poudarkom na lastnostih (kakovosti) lesa, tudi v svetovnem merilu še vedno primanjkuje.   Rezultati raziskave bodo dopolnili spoznanja o: - vplivu različnih rastnih značilnosti na kakovost lesa listavcev, s poudarkom na bukovini, na različnih rastiščih v Sloveniji; - vplivu ekstremnih vremenskih dogodkov (npr. žledolom) na kakovost lesa; - možnostih boljše izrabe bukovine in drugih listavcev za izdelke z visoko dodano vrednostjo; - možnostih boljše izrabe biomase za inovativne izdelke; - povezanosti med gozdno gojitvenimi ukrepi in rabo lesa v specifičnih razmerah v Sloveniji; - nujnem povezovanju gojenja gozdov, tehnologij izkoriščanja gozda in tehnologij predelave in rabe lesa; - vzdrževanju produktivnosti gozdnih sestojev in odpornosti proti stresnim dejavnikov; - razvoju in uveljavljanju novih poslovnih modelov; - pospeševanju mrežne organiziranosti pri oblikovanju raziskovalnih/razvojnih centrov; - izboljšanju trženja proizvodov iz lesa in lesne biomase z visoko dodano vrednostjo (kot so: plastične mase iz lesa, kompozitni materiali, elektronika, kozmetika, farmacija, prehrana, gradbeništvo in papirna industrija); - izboljšanje kompetenc/znanj zaposlenih - učinku predlaganih ukrepov na širše gospodarsko okolje (odpadki, emisije CO2, izkoriščanje lokalnih danosti, zaposlovanje ipd.).   Vključevanje raziskovalcev s področja lesarstva, gozdarstva in papirništva ter tesno sodelovanje Zavodom za gozdove Slovenije bo omogočilo hiter prenos znanja v prakso.   Pri delu na projektu bo velik poudarek na interdisciplinarnem povezovanju in prenosu znanj v prakso ter na povezovanju znanosti in stroke na področju gozdarstva, lesarstva in papirništva ter drugih disciplin. Sodelovanje bo vključevalo izmenjavo informacij in delo na skupnih delavnicah ter preko sprotnega poročanja o aktivnostih in rezultatih projekta v obliki kratkih novičk. Z vključevanjem končnih uporabnikov in ciljnih skupin v vse sklope projekta bomo dosegli sprotno preverjanje in večjo uporabnost izsledkov projekta.
Pomen za razvoj Slovenije
- Temeljni neposredni prispevek projekta bo boljše poznavanje in vrednotenje količine in kakovosti lesa listavcev s poudarkom na bukovini. To bo v pomoč gozdnemu sektorju, lastnikom gozdov, lesno predelovalnim obratom. Pridobljeno znanje bo pripomoglo k prehodu v zeleno gospodarstvo v Sloveniji. - Pregled obstoječih tehnologij bo omogočil kritično oceno, ali razpolagamo z ustreznimi tehnologijami, potrebnimi za optimalno predelavo evidentirane lesne surovine listavcev. Primeri dobrih in slabih praks bodo osnova za pripravo predlogov možnih izboljšav, kar bo pripomoglo k lažjemu uvajanju novih tehnologij, modelov, organizacijskih oblik, razvoju inovativnih rab in izdelkov, ki bi lahko vodili v nova delovna mesta in večjo zaposlenost. - Usmerjeno delo v bukovih gozdovih, ki v Sloveniji zavzemajo skoraj 90% gozdne površine, bo poleg izboljšanja kakovosti lesa in optimalne rabe lesa glede na kakovost, prispevalo k izboljšanju povezave gozdno lesne verige ter prispevalo k oživitvi področja v določenih območjih. -Pomemben prispevek projekta vodil tudi v izboljšanje upravljanja z gozdovi. - Nenazadnje bodo rezultati lahko osnova za dopolnjevanje zakonskih in podzakonskih aktov, ki bodo pripomogli k ukrepom za pospeševanje rabe lesa, predelave lesa v izdelke z višjo dodano vrednostno, boljše izrabe biomase.   Rezultati bodo koristni za: - javno gozdarsko službo za pomoč pri smernicah, strategijah in možnostih gospodarjenja z gozdovi. - pznavanje realnih podatkov bo pripomoglo k boljšim strateškim odločitvam na sektorskem regionalnem ter državnem nivoju; - razumevanje učinkov ekstremnih vremenskih razmer (žledolom) na gozdne ekosisteme in produkcijo in optimizacijo sanacije posledic ujm; - uvajanje novih metod in tehnik, znanja ter sodelovanja različnih raziskovalnih inštitucij, tudi zunaj področja lesarstvo, gozdarstvo in - prenos znanja v prakso.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno