Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Učinki žleda na gozdove glede na sestojne in talne značilnosti

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
žled, stabilnost gozda, obnova gozda, gozdnogojitvene smernice, model, satelitski monitoring gozdov
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (24)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  15493  dr. Matjaž Čater  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  301 
2.  29092  dr. Maarten De Groot  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  708 
3.  11253  dr. Jurij Diaci  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  716 
4.  35724  Tina Drolc    Tehnični sodelavec  2014 - 2017  0 
5.  29426  dr. Dejan Firm  Biotehnika  Raziskovalec  2014  57 
6.  21242  dr. Tine Grebenc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  490 
7.  06470  dr. David Hladnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  251 
8.  27605  dr. Milan Kobal  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  350 
9.  16067  dr. Andrej Kobler  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  2014 - 2017  289 
10.  25640  dr. Žiga Kokalj  Geografija  Raziskovalec  2014 - 2017  377 
11.  07127  dr. Hojka Kraigher  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  1.332 
12.  15108  dr. Lado Kutnar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  803 
13.  29237  dr. Boštjan Mali  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  200 
14.  20842  dr. Aleksander Marinšek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2017  387 
15.  27544  dr. Thomas Andrew Nagel  Biotehnika  Raziskovalec  2014 - 2017  234 
16.  23448  dr. Nikica Ogris  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  1.213 
17.  15112  dr. Krištof Oštir  Geodezija  Raziskovalec  2014 - 2017  594 
18.  30498  Tine Premrl  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014  152 
19.  21043  dr. Dušan Roženbergar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  231 
20.  28590  dr. Mitja Skudnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  359 
21.  20005  dr. Tatjana Veljanovski  Geodezija  Raziskovalec  2014 - 2017  154 
22.  32702  Saša Vochl  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  132 
23.  28401  dr. Peter Železnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  188 
24.  31293  Jure Žlogar    Tehnični sodelavec  2014 - 2017  22 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  12.023 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.844 
3.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  62.991 
Povzetek
Cilj gospodarjenja z gozdom je trajnost funkcij gozda ter odpornost proti motnjam, kar lahko dosežemo z ustreznimi gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi ukrepi. Pomembno motnjo v razvoju gozda na določenih območjih v Sloveniji predstavlja žled. V žledolomu leta 2014 so bili na velikih površinah gozdovi poškodovani, ponekod so bili skoraj uničeni. Po končani sanaciji bo pomembno spodbujati čim hitrejše okrevanje teh gozdov, hkrati pa poskrbeti za njihovo kakovost in odpornost na prihodnje ujme. Z velikopovršinskimi žledolomi se spremenita površinska in notranja struktura gozdnih sestojev, kar terja prilagoditev gospodarjenja. Želimo oblikovati trajnostne strukture z optimalno razmestitvijo razvojnih stadijev ter raznomernih in raznodobnih sestojnih struktur. Pričakovati je mogoče predčasno obnovo v najmočneje poškodovanih sestojih v optimalnem razvojnem stadiju, zmanjšanje sestojnih gostot in proizvodne zmogljivosti gozdnih sestojev, zmanjšanju kakovosti dreves in spremembe vrstne sestave v sestojih s posamično ali skupinsko razmestitvijo poškodovanih dreves, ki bodo odstranjena iz sestojev. Velikopovršinske poškodbe lahko vplivajo tudi na učinke neproizvodnih funkcij gozdov. Problematiko, ki se jo lotevamo v tem projektu, delimo na dva glavna dela: (1) povezava poškodb z vplivi sestojnih in rastiščnih dejavnikov ter z vplivi preteklega gospodarjenja ter (2) primerni gozdnogojitveni in gozdnogospodarski ukrepi po koncu sanacije.   Ad (1) Spoznati želimo rastiščne in sestojne lastnosti ter način gospodarjenja, ki gozdove naredijo bolj odporne na žled, kar bomo dosegli po treh vzporednih in komplementarnih tirih: (a) iz kritičnega povzemanja literature, (b) iz analize vzorčnega popisa sestojnih, rastiščnih in gojitvenih značilnosti na prizadetih sestojev in (c) iz analize vseh gozdov na podlagi obstoječih baz podatkov.   Ad (2) Z gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi ukrepi želimo nasloviti probleme kot so velike površine brez zastora z nezadostnim pomlajevanjem, zaradi sanacije poškodovana tla, prevlada ekonomsko manjvrednih pionirskih vrst po sanaciji ter prilagajanje na spremembe podnebja in na ujme v prihodnosti. Z namenom boljšega razumevanja povezave poškodb po žledu z rastiščnimi, sestojnimi in vplivi gospodarjenja, predvsem pa zaradi definiranja optimalnih gozdnogojitvenih in gozdnogospodarskih ukrepov po koncu sanacije, so cilji tega projekta (na kratko): 1. Iz literature povzeti za Slovenijo uporabne ugotovitve. 2. Zbrati ter analizirati podatke o stopnjah poškodb vzdolž različnih gradientov. 3. Preveriti in napovedati odpornosti gozdov. 4. Oceniti učinke žledoloma leta 2014 na razvoj gozdov v prihodnosti. 5. Predlagati optimalne gozdnogospodarske in gozdnogojitvene ukrepe po opravljeni sanaciji. 6. Poskrbeti za prenos rezultatov projekta k uporabnikom.. Izvajanje projekta bo organizirano v 7 delovnih sklopov, ki se (razen delovnega sklopa 1, ki se ukvarja s koordinacijo projekta) prekrivajo z gornjimi cilji. Projekt bo zagotovil naslednje izsledke/rezultate: Izsledek 1. Povzetek za Slovenijo relevantnega znanja (state-of-the-art) in izkušenj iz literature. Izsledek 2. Reprezentativen vzorec terenskih podatkov o prizadetih sestojih. Izsledek 3. Analiza povezav med poškodbami po žledu in vplivnimi faktorji na podlagi terenskih podatkov. Izsledek 4. Karta možnosti pojava žleda v Sloveniji:. Izsledek 5. Podatkovna zbirka preteklih žledolomov v Sloveniji. Izsledek 6. Model ter karta občutljivosti slovenskih gozdov na žledolom. Izsledek 7. Model za kratkoročno napovedovanje žleda. Izsledek 8. Androidna aplikacija za terenski zajem podatkov o žledolomu, značilnostih sestoja in rastišča. Izsledek 9. Spletni GIS za prikaz rezultatov projekta. Izsledek 10. Scenariji razvoja gozdov za modelne raziskovalne objekte. Izsledek 11. Presoja učinkov žleda na funkcije gozda ter na biotske in strukturne značilnosti sestojev.
Pomen za razvoj znanosti
Žledolomi in primerljive velikoprostorske ujme v gozdovih ne sodijo med najpogostejše dogodke, zato obravnavani primer ujme ne le da predstavljajo bogat vir informacij za strokovne delavce na terenu ampak je tudi primer izjemnega dogodka, ki omogoča znanstveno raziskovalno in strokovno delo v luči študija procesov ob pojavu ujme in priprave znanstveno podprtih ukrepov za izboljšanje stanja gozda in zmanjševanje možnosti poškodb v primeru primerljivih dogodkov v prihodnje. Z napredno statistično analizo, s strojnim učenjem modelov za območje celotne Slovenije bomo preverili odpornost gozdov na žled v različnih rastiščnih in sestojnih razmerah. Pridobljeno znanje, ki bo rezultat te analize in modela bo neposredno uporabno pri postavitvi smernic in strategij razvoja gozdov, ki bodo odpornejši na negativne učinke žleda. Stroki bo na voljo karta območij glede na ogroženost zaradi pojava žleda, s katero bomo lahko ocenjevali splošno ogroženost zaradi žleda, karta potencialne ogroženosti gozdov zaradi žledoloma, številni izsledki statističnih analiz terenskih podatkov ter enostaven model za kratkoročno napovedovanje pojava žledoloma. Dostop do omenjenih izsledkov bo javen preko projektne spletne strani. Do sedaj smo v Sloveniji le redko zabeležlili pojav žledoloma tako izjemnnih razsežnosti in posledic kot v letu 2014. Zato imajo upravljalci z gozdom razmeroma malo izkušenj, kako ravnati po katastrofalnem žledolomu, da bo dolgoročno zagotovljena optimalna regeneracija gozdov. V projektu bomo izsledke svojih analiz prevedli v praktične smernice za ustrezne gozdnogojitvene in gozdnogospodarske ukrepe, ki naj olajšajo regeneracijo gozda in povečajo njegovo odpornost na prihodnje pojave žleda. Vpeljava satelitskega monitoringa gozdov s povratnim časom dva tedna med dvema posnetkoma je novost v Sloveniji. Uvaja inovativen samodejen postopek, ki na vhodnem posnetku izvede geometrične in radiometrične popravke ter izdela želene sloje vegetacijskih parametrov. V prvi fazi se naprednost pristopa odraža v popolnoma samodejnem postopku predobdelave satelitskih posnetkov. Delno že razvit in delujoč niz postopkov bo še dopolnjen, kar bo rezultiralo v izboljšani natančnosti geometričnih in radiometričnih popravkov v primerjavi s komercialnimi programskimi opremami, prav tako pa bo omogočilo pridobivati bistveno bolj relevantne bio-fizikalne prarametre stanja gozdov, ki bodo osnova za nadaljnjo interpretacijo procesov v gozdovih ter javno objavo na spletnem portalu. Zaradi količine in narave razpoložljivih podatkov ter upoštevajoč izkušnje in rezultate, ki jih imamo na področju daljinskega zaznavanja sodelavci ZRC SAZU ter izkušnje in znanje, ki ga imajo kolegi iz Gozdraskega inštituta Slovenije o gozdovih in ga bodo vnesli v skrbno interpretacijo vegatacijskih produktov, pričakujemo, da bo ta del aktivnosti pripeljal do pomembnih novih spoznanj na konkretnem raziskovalnem področju.
Pomen za razvoj Slovenije
Žledolomi povzročajo obsežne poškodbe gozdnih ekosistemov, ki dolgoročno vplivajo na njihovo stanje in produktivnost. Spremembe vplivajo na delovanja funkcij gozda ter povzročajo dolgoročno škodo lastnikom in uporabnikom gozda. Boljše poznavanje žledoloma bo pripomoglo k ustreznejši odpravi škod, hitrejšemu vračanju gozdnih ekosistemov v produkcijsko in ekološko ugodnejše stanje ter ob morebitni prilagoditvi gozdno gojitvenih posegov tudi v bolj usmerjeno proizvodnjo donosnih ali socialno pomembnih lesnih in/ali nelesnih dobrin gozda. Nadgrajen bo del obstoječe infrastrukture za elektronski sistem varstva gozdov. Na spletnem portalu bomo dodali nove vsebine (model kratkoročne napovedi pojava žleda, model odpornosti gozdov na žledolom ipd), ki bodo neposredno uporabni na Zavodu za gozdove Slovenije pri pripravi gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov. Rezultati bomo omogočili povečanje odpornosti gozdov, posebno na območjih, kjer je ogroženost večja. Vpeljava satelitskega monitoringa gozdov s povratnim časom dva tedna med dvema posnetkoma bo omogočila bistveno bolj relevantne bio-fizikalne prarametre stanja gozdov, ki bodo osnova za bolj celostno, sprotno in velikopovršinsko zavedanje morebitnih motenj v regeneraciji poškodovanih gozdov po končani sanaciji, s čimer bo kakovostno dopolnjen obstoječi sistem zgodnjega opozarjanja. Rezultati projekta so že v samem izhodišču usmerjeni na možnega končnega uporabnika, to so Zavod za gozdove Slovenije in delovna telesa Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Glavni prispevek na tem področju pa je izboljšanje utečenih in dolgotrajnih postopkov obdelave satelitskih posnetkov ter interpretacije stanja na gozdnih površinah ter s tem racionalizacija del in posledično zmanjšanje stroškov v javnem sektorju (terenske kontrole, dvig ravni pripravljenosti na manj ugodne naravne in ekonomske razmere v državi ipd.). Podatki daljinskega zaznavanja omogočajo sicer nedosegljivo pogostost opazovanj na celotni površini države, s čimer pomembno izboljšujejo sistem zgodnjega opozarjanja. Začetna regeneracija gozdov ter dolgoročno gospodarjenje s poškodovanimi gozdovi imajo jasne implikacije za nacionalno gospodarstvo. Večina poškodovanih gozdov je gospodarjena s ciljem lesne proizvodnje, ki zagotavlja dohodek lastnikom in državi. Smernice, ki bodo rezultat projekta, bodo olajšale hitro regeneracijo gospodarsko pomembnih gozdov ter zmanjšale njihovo dolgoročno občutljivost na motnje z ujmami. Slednje je pomembno tudi iz vidika ekonomskih izgub, ki so ob sanacijah bistveno večje kot ob rednem poseku.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2016, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno