Projekti / Programi
Zasnova monitoringa stanja ohranjenosti manjšinskih Natura 2000 gozdnih habitatnih tipov v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.01.01 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Gozd - gozdarstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B430 |
Biomedicinske vede |
Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
gozd, Natura 2000, manjšinski habitatni tip, kartiranje, dejavniki ogrožanja, monitoring
Raziskovalci (11)
Organizacije (3)
Povzetek
V Sloveniji je prevladujoči tip rastja gozd (nad 60 %) in med gozdovi prevladujejo bukovi (75 %). Le malo je rastišč (habitatov) pod zgornjo gozdno mejo, ki jih bukev ni sposobna osvojiti oz. na njih kot edifikator odločilno vplivati na dogajanja v ekosistemu. Ekološki dejavniki, ki ji to lahko preprečujejo, so talne razmere (hidromorfna ali zelo plitva in suha tla, neustaljena koluvialno deluvialna tla), velika kamnitost ali skalnatost, hladno podnebje s kratko vegetacijsko dobo. V takih primerih bukev nadomestijo druge drevesne vrste. V (srednje) evropskih razmerah rastišča s takšnimi lastnostmi navadno niso razširjena na velikih površinah, zato jih obravnavamo kot manjšinska in jih prednostno želimo varovati in ohraniti. To v slovenskih razmerah še posebej velja za rastišča plemenitih listavcev v grapah, globelih in na pobočnem grušču, ki so na manjših površinah raztresena v pasu bukovih in belogabrovih gozdov. Nekoliko bolj očitna so naravna rastišča črnega in (ali) rdečega bora v strmem prisojnem in (ali) osojnem dolomitnem skalovju v Alpah, predalpskem hribovju in Dinarskem gorstvu. Ohranjajo se samo na najbolj skrajnih rastiščih, povsod drugod jih v sukcesiji nadomesti bukev. Površina logov je zaradi človekovih preteklih vplivov v vodotoke (regulacije, pregrade, izsuševanje, izkop proda) občutno okrnjena in izpostavljena novim krčitvam. Barjanski gozdovi so v glavnem zavarovani, a izjemno občutljivi na spremembe v okolju. Alpskemu macesnovemu gozdu smo šele nedavno priznali status samostojne gozdne združbe.
Naštetim manjšinskim habitatnim tipom smo pri naših raziskavah v zadnjih letih posvetili veliko pozornosti. Podrobno smo raziskali, poljudno-strokovno opisali, še prej pa temeljito fitocenološko preučili alpsko macesnovje, združbe plemenitih listavcev, barjanske gozdove in obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja, dozdajšnje fitocenološke raziskave črno- in rdečeborovja pa bomo s poljudno-strokovno predstavitvijo nadgradili v okviru tega projekta. Izkušnje s podrobnim kartiranjem naštetih habitatnih tipov smo pridobili pri macesnovju, pilotno, za eno izmed štirinajstih gozdnogospodarskih območij v Sloveniji (tolminsko), smo to naredili tudi za gozdove plemenitih listavcev in loge.
V sklopu projekta bomo opisali rastiščne značilnosti, vrstno sestavo, strukturo in funkcijo izbranih habitatnih tipov (9180* Javorovi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih, 91D0* Barjanski gozdovi, 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja, 91R0 Jugovzhodni evropski gozdovi rdečega bora, 9530* (Sub)mediteranski gozdovi črnega bora, 9420 Alpski macesnovi gozdovi). Za izbrane manjšinske gozdne habitatne tipe bomo izdelali karte razširjenosti. Za posamezen habitatni tip bomo naredili izbor kazalcev za monitoring, naredili bomo tudi predlog površin in ploskev, kjer se bo monitoring izvajal. Za posamezen habitatni tip bomo izdelali seznam dejavnikov groženj in pritiskov ter za njih podali predloge ukrepov za ohranjanje oz. izboljšanje ugodnega stanja ohranjenosti habitatnih tipov.
Z dosego ciljev projekta bomo uporabili številne podatkovne zbirke sodelujočih inštitucij (vegetacijskih popisov, kart, monitoringov), prav tako bomo v projekt vključili Zavod za gozdove in Zavod RS za varstvo narave.
Rezultati projekta bodo omogočili vzpostavitev monitoringa gozdnih habitatnih tipov in poročanje naše države v skladu s 17. členom Habitatne direktive o ohranjenosti habitatnih tipov Evropski skupnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projekta bodo neposredno vplivali na razvoj znanosti in stroke.
K razvoju vegetacijske znanosti bodo doprinesli rezultati novega poznavanja ekologije in razširjenosti obravnavanih gozdnih združb.
Za razvoj stroke bo pomemben predvsem novo zasnovani monitoring gozdnih habitatnih tipov, ki bo neposredno prilagojen poročanju Slovenije Evropski komisiji. Do zdaj je država poročala na podlagi ekspertnih mnenj, z zasnovo monitoringa pa bo poročanje temeljilo na kvantificiranih podatkih. Ker v Evropski skupnosti ni enotno predpisanega monitoringa, ga bomo lahko prilagodili našim razmeram, po drugi starni pa bo lahko uporaben tudi za nove članice s podobnimi habitatnimi tipi in ekološkimi razmerami (severozahodni Balkan).
Izkušnje pri razvoju kazalnikov bodo uporabne tudi za podoben razvoj kazalnikov monitoringa negozdnih habitatnih tipov, ki jih mora Slovenija tudi še pridobiti.
Pomen za razvoj Slovenije
Gozdovi plemenitih listavcev so gospodarsko vredni in natančno poznavanje njihovih rastišč in ekologije lahko pripomore k podrobnejšemu in učinkovitejšemu trajnostnemu načrtovanju in gospodarjenju na gozdnih površinah, kjer se njihove združbe pojavljajo, s ciljem čim večje vrednostne proizvodnje ob ohranjanju ravnovesja v ekosistemih.
Obrečni gozdovi so pogosto »žrtev« energetskih interesov in del konfliktov ob gradnji hidroelektrarn. Njihove natančno poznane površine bodo v pomoč pri presoji vplivov na okolje in tehtanju o bodočih hidroelektrarnah.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
zaključno poročilo
