Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Vpliv spletne aplikacije in spremljanja na kakovost predpisovanja zdravil, neželene dogodke povezane z zdravili in adherenco pri doma živečih starejših

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.08.00  Medicina  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)   

Koda Veda Področje
B680  Biomedicinske vede  Javno zdravstvo, epidemiologija 

Koda Veda Področje
3.03  Medicinske in zdravstvene vede  Zdravstvene vede 
Ključne besede
bolnik, družinska medicina, starostnik, kronična bolezen, multimorbidnost, depresija, predpisovanje zdravil, polifarmacija, adherenca, , nezaželeni dogodki povezani z zdravili, kakovost življenja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  14715  dr. Mateja Bulc  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2014 - 2017  318 
2.  18329  dr. Josip Car  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Vodja  2014 - 2017  244 
3.  33846  dr. Eva Cedilnik Gorup  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2014 - 2017  108 
4.  37637  mag. Savin Gorup  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2014 - 2017  0 
5.  38365  dr. Vojislav Ivetić  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2015 - 2017  174 
6.  18330  dr. Janko Kersnik  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2014 - 2015  953 
7.  32520  dr. Zalika Klemenc Ketiš  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2014 - 2017  771 
8.  27799  dr. Nena Kopčavar Guček  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2014 - 2017  676 
9.  24488  dr. Janez Rifel  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2014 - 2017  213 
10.  10937  dr. Polona Selič - Zupančič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2014 - 2017  465 
11.  26220  Barbara Toplek  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2014 - 2017  8 
12.  33832  dr. Ksenija Tušek Bunc  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2015 - 2017  397 
13.  38364  dr. Erika Zelko  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2015 - 2017  311 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.238 
2.  2334  Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta  Maribor  5089638048  16.526 
3.  2677  Zavod za razvoj družinske medicine, Ljubljana  Ljubljana  1782592  221 
Povzetek
Izhodišča: Pri več kot polovici kronično bolnih starostnikov, ki obiskujejo ambulante družinske medicine, predpisovanje zdravil odstopa od mednarodno priznanih priporočil (STOPP/START), kar povečuje tveganje za pojav nezaželenih dogodkov, povezanih z zdravili. Najpogostejše ugotovljeno odstopanje je predpis za starostnike neprimernih zdravil. Dejavniki, povezani s kakovostjo predpisovanja zdravil, so vezani na bolnika (socialno okolje, indeks multimorbidnosti, število in režim jemanja predpisanih zdravil), in zdravnika (poznavanje indikacij). Do sedaj preskušene intervencije so bili računalniško podprti opozorilni sistemi, sodelovanje kliničnega farmacevta ter multidisplinarni pristopi, le redko pa so bili upoštevani oddaljeni klinični izidi. Namen in cilji: V raziskavi bomo ugotovili, ali je mogoče z rednim pregledovanjem ustreznosti predpisanih zdravil glede na kriterije STOPP/START izboljšati kakovost predpisovanja zdravil pri doma živečih starostnikih s kroničnimi boleznimi. Na podlagi posebej izdelane intervencije za izboljšanje predpisovanja zdravil v obliki spletne aplikacije (SA) bomo zmanjšali neprimerno predpisovanje in predpisano število zdravil in ocenili kakovost predpisovanja zdravil. Izdelali bomo model dejavnikov, povezanih s kakovostjo predpisovanja zdravil pri doma živečih starostnikih in njihovo stabilnost preverili v času trajanja študije. Identificirali bomo tudi dejavnike, ki napovedujejo slabo adherenco pri zdravljenju z zdravili. Metode: V pragmatični randomizirani kontrolirani longitudinalni raziskavi bo sodelovalo 40 zdravnikov družinske medicine iz različnih okolij, ki bodo izmed opredeljenih pacientov naključno izbrali 20 oseb, starejših od 65 let, ki redno prejemajo vsaj eno zdravilo, ter jih povabili k sodelovanju. Izključeni bodo dementni ter bolniki v terminalni fazi bolezni. Razvili in predhodno preskusili bomo SA za ugotavljanje (ne)ustreznosti predpisovanja zdravil pri starostniku glede na kriterije START/STOPP. Ob prvem pregledu bolnikov bodo zajeti demografski podatki, ocenjena multimorbidnost (CIRS-G indeks), depresivnost (lestvica Zung) in adherenca (Morisky 4-item vprašalnik) ter indeks kakovosti življenja (EQ-5D), ki jih bo zdravnik vnesel v SA skupaj z diagnozami in zdravili (jakost in doziranje). SA bo bolnika naključno razvrstila v testno ali kontrolno skupino, za testno skupino bo SA posredovala izpis kršenih kriterijev s priporočili za spremembo. Po letu 2 in 3 bo na kontrolnem pregledu ponovljen zajem podatkov, dodano bo število obiskov, nenačrtovane hospitalizacije in nenačrtovani/nujni obiski pri kliničnem specialistu oziroma na nujni medicinski pomoči. Primerljivost bolnikov v obeh skupinah bo preverjena glede na spol, starost, indeks multimorbidnosti, z zdravjem povezano kakovost življenja in število zdravil. Zdravniki bodo ob začetku izpolnili vprašalnik z osnovnimi demografskimi in podatki o ambulanti, ob letnih presekih pa o uporabi in delovanju SA. Pričakovani rezultati: Izvirnost: uporaba SA bo podlaga za uvedbo aplikacije v običajno delo zdravnika družinske medicine, s čimer bodo zmanjšani problemi neprimernega predpisovanja in pravilnega jemanja zdravil, polifarmacije in adherernce; identificirali bomo stabilnost dejavnikov predpisovanja zdravil pri starejših, s primerjavo testne in kontrolne skupine bo mogoče identificirati, kateri delujejo ob uporabi SA in kateri so brez nje. Relevantnost: število neprimernih predpisov zdravil v testni skupini bo v časovnih presekih (leto 2, 3) nižje kot v kontrolni skupini s standardno oskrbo, povprečno število zdravil na osebo v testni skupini bo enako ali manjše, adherenca za jemanje zdravil bo večja. Potencialni vpliv: z uporabo SA bo mogoča sprememba v kakovosti predpisovanja zdravil pri posameznem zdravniku ter število potencialno neprimernih predpisov, ki jih bolnik prejema, ter zmanjšana potreba po zdravstvenih storitvah (polifarmacija, stopnja adherence in število obiskov pri izbranem zdravniku).
Pomen za razvoj znanosti
Dokazali smo, da je eksplicitne kriterije STOPP/START mogoče digitalizirati oziroma pretvoriti v enostavne logične izjave, ki so podlaga za izdelavo računalniškega programa za podporo odločanju. Razvili smo originalen program za podporo predpisovanju v ambulanti družinske medicine. To je lahko osnova za uporabo eksplicitnih kriterijev v elektronskih prepisovalnih sistemih oziroma v elektronskem kartonu in omogoča razvoj nadaljnje programske opreme. Ugotovili smo, da je prevalenca potencialno neprimernega predpisovanja v populaciji starostnikov – obiskovalcev ambulant družinske medicine visoka, da pa deloma k temu vodi tudi individualen, v bolnika usmerjen pristop, pri katerem samo eksplicitni kriteriji ne morejo voditi predpisovanja. Iz tega sledi, da je uporabnost prisotnosti eksplicitnih kriterijev kot kazalnika kakovosti predpisovanja omejena. Ugotovili smo, da k neprimernim predpisom zdravil po kriteriju START, ki govori o zdravilih, ki jih starostnik mora prejemati, bolj prispeva stopnja multimorbidnosti, kot pa samo število prepisanih zdravil. To pomembno spoznanje smo tudi objavili v indeksirani reviji z visokim Impakti faktorje Ugotovili smo, da je prisotnost zdravil z antiholinergičnim učinkom v redni terapiji starostnikov relativno nizka, kar lahko kaže na dobro kakovost predpisovanja zdravil po tem kazalniku. Področje zdravil z antiholinergičnim učinkom, še posebej njihov potencialen vpliv na razvoj demence, je še slabo raziskano. Naši podatki lahko predstavljajo osnovo za nadaljnje raziskovanje tega področja. V okviru kriterijev STOPP/START v. 2014 smo pridobili podatke o precepljenosti starostnikov v ambulantah družinske medicine proti gripi in pnevmokoku in ugotovili, da je precepljenost relativno nizka. Pridobili smo podatke o adherenci starostnikov, ki imajo predpisano vsaj eno zdravilo v redni terapiji in obiskujejo ambulante družinske medicine, in ugotovili, da je adherenca v tej populaciji primerljiva s podatki v literaturi. S tem smo potrdili ugotovitve predhodnih raziskovalcev, da adherenca pri zdravljenju kroničnih bolnikov predstavlja problem, saj samo 50% starejših multimorbidnih bolnikov jemlje zdravila, kot je predpisano. V randomizirani kontrolirani raziskavi o vplivu uporabe računalniškega programa na predpisovanje smo ugotovili, da delo z računalniškim programom vpliva na predpisovanje zdravnikov tako, da se število potencialno neprimernih predpisov zmanjša pri vseh bolnikih, tudi pri tistih, kjer zdravnik na potencialno neprimeren predpis ni bil izrecno opozorjen. To podpira hipotezo, da uporaba programa za podporo odločanju zmanjšuje delež potencialno neprimernega predpisovanja pri starostnikih, predvsem prek učenja uporabnika, in bo omogočilo tudi izdelavo oziroma izboljšavo izobraževalnih intervencij za zmanjšanje potencialno neprimernega predpisovanja. Prav tako bi že vključitev opozorilnih sistemov v elektronske predpisovalne programe oziroma kratkotrajna uporaba opozorilnega sistema lahko vplivala na izboljšanje predpisovanja tudi takrat, kadar uporabnik ne izkoristi možnosti elektronskega opozarjanja. Neobvezno opozarjanje, ki bi vodilo k večjemu zavedanju zdravnika o komponentah potencialno neprimernega predpisovanja, bi lahko tako prispevalo k boljši obravnavi. V kvalitativnem delu raziskave smo potrdili, da so uporabniki aplikacijo dobro sprejeli. Ugotovili smo tudi, kako je potrebno aplikacijo prilagoditi, da bi bila uporaba še bolje prilagojena uporabnikom. Naslednji korak, ki je povezava z računalniškimi hišami, ki bi aplikacijo integrirale v obstoječe računalniške programe in jih ponudile uporabnikom v rutinsko prakso. To je pomemben korak, saj bi s tem omogočili vsem zdravnikom, da aplikacijo uporabljajo na enostaven način.
Pomen za razvoj Slovenije
Ugotovili smo, da je mogoče tuje eksplicitne kriterije za primernost predpisovanja prilagoditi oziroma uporabiti v slovenskih ambulantah družinske medicine. Prisotnost potencialno neprimernega predpisovanja pri starostnikih glede na STOPP/START kriterije v Sloveniji je primerljiva s tujino. Prisotnost zdravil z antiholinergičnimi učinki v redni terapiji starostnikov je nizka v primerjavi s tujino, kar bi lahko pomenilo dobro kakovost predpisovanja zdravil starostnikom v ambulantah družinske medicine. V toku diseminacije rezultatov smo na več srečanjih zdravnikov in sester predstavili naše rezultate in osveščali zdravstvene delavce o pomenu posameznih parametrov potencialno neprimernega predpisovanja. Precepljenost starostnikov v ambulantah družinske medicine v Sloveniji je nizka, še posebej za cepljenje proti pnevmokoku, prav tako pa ne dosegamo priporočljivih deležev precepljenosti pri cepljenju proti gripi. Eden od možnih dejavnikov je tudi nižja zavzetost zdravstvenega osebja za usmerjanje pacientov k cepljenju. Zdravnikom in medicinskim sestram je potrebno te rezultate predstaviti ter poudariti pomen cepljenja starostnikov, čeprav niso prebivalci negovalnih ustanov. Naši podatki pomenijo podlago za nadaljnji razvoj javnozdravstvenih ukrepov, usmerjenih v ambulante družinske medicine. Adherenca starostnikov za jemanje zdravil je bila v naši populaciji primerljiva s tujimi podatki, vendar je bila je polovica starostnikov dobro adherentnih. Menimo, da je pomembno, da zdravnike in sestre opozarjamo na problem adherence in jih motiviramo za iskanje rešitev oziroma iskanje poti za izboljšanje adherence z individualnim pristopom k bolniku. Slovenski zdravniki so možnost uporabe opozorilnega sistema za potencialno neprimerno predpisovanje zdravil dobro sprejeli, zato bi bila smiselna vključitev tega sistema v razvijajoči se elektronski karton. Da bi odkrili odnos med samo-oceno depresije, sočasnimi boleznimi in drugimi psiho-socialnimi in vedenjskimi značilnostmi doma živečih starejših, smo preverili stabilnost odnosov med depresivnostjo, demografskimi značilnostmi, življenjskim stilom, številom sočasnih bolezni in težavnostjo medicinskih problemov. Med boleznimi so bile najbolj pogoste arterijska hipertenzija in hiperlipidemija, bolezni sečil in prebavil, sočasno 4,7 ± 2,2 bolezni. Depresivnost se je pokazala kot stabilno povezana z ženskim spolom, starostjo, izobrazbo, številom sočasnih bolezni in zdravil na recept ter s samooceno zdravja, ne pa tudi s stanom. Poznavanje dejavnikov, povezanih z depresijo pri starejših, lahko pomaga k hitrejšemu prepoznavanju ter ustrezni obravnavi in posledično k večji kakovosti življenja pri tej skupini obiskovalcev ambulant družinske medicine. Ker gre za prvo raziskavo, opravljeno na priložnostnem vzorcu starejših obiskovalcev ambulant družinske medicine v Sloveniji, so nova spoznanja lahko pomembna za oblikovanje smernic in politik, saj bo v osmih letih delež starejših od 60 let v Sloveniji dosegel 30 % (Eurostatove projekcije prebivalstva za Slovenijo, 2008–2060, EUROPOP2008).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno