Projekti / Programi
Razvoj sistema učinkovite in uspešne javne uprave
01. januar 2015
- 31. december 2018
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.04.00 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S170 |
Družboslovje |
Politične in upravne vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
reforma javne uprave, upravni sistemi, evropeizacija javne uprave, razvoj lokalne samouprave, ekonomika in menedžment javnega sektorja, novi javni menedžment, neoweberjanska država, novo javno upravljanje, organizacijski modeli javne uprave, e-uprava, informacijska družba
Raziskovalci (16)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program Razvoj sistema učinkovite in uspešne javne uprave je usmerjen v proučevanje sodobnih problemov in izzivov s katerimi se sooča slovenska javna uprava in širši javni sektor v času postopnega izhoda iz globoke gospodarske krize. Z uporabo modernih metodoloških orodij se bo analiziralo enega najbolj izpostavljenih in perečih problemov modernih nacionalnih gospodarstev v tem obdobju, tj. racionalizacije in reorganizacije sistema upravljanja javne uprave oz. javnega sektorja. S pomočjo interdisciplinarnega pristopa, ki je temeljna značilnost upravne znanosti, bo program vključeval raziskave na štirih ključnih in medsebojno tesno povezanih področjih, tj. upravno-pravnem, ekonomskem, organizacijskem in informacijskem področju. Teoretični in empirični razvoj kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov ter metrike za merjenje učinkovitosti in uspešnosti javne uprave bodo nadgrajene z evalvacijo obstoječega načina upravljanja in vzpostavitvijo podlag za uvajanje novih načinov upravljanja in optimizacije delovanja javne uprave. Raziskovanje razvoja širšega javnega sektorja bo vključevalo horizontalne elemente delovanja različnih vsebinskih področij, kot so modernizacija organizacijskih enot, racionalizacija zaposlovanja, ustreznost enotnega plačnega sistema in podobno. Podrobnejša teoretična in empirična analiza razvoja javne uprave bo dodatno sistematično in celostno razgradila cilje in prioritete dejavnosti javne uprave na področjih upravljanja kadrovskih virov, prestrukturiranja nalog in organizacije uprave, procesov v upravi in e-uprave, upravljanja kakovosti, odprte uprave in javnih financ (na državni in lokalni ravni).
Ključni vsebinski poudarki raziskav predlaganega programa bodo torej v okviru iskanja ustreznega modela upravljanja javne uprave oz. javnega sektorja vključevali pripravo strokovnih podlag za oblikovanje modelov moderne javne uprave, za evalvacijo delovanja in izvedbo reform izbranih segmentov širšega javnega sektorja ter za identifikacijo in predlaganje ukrepov oz. načinov njihove implementacije za boljše poslovno okolje, ki ga lahko soustvarita javna uprava in širši javni sektor za izboljšanje šibke mednarodne konkurenčnosti. Pripravljene strokovne podlage bodo omogočale razvoj novega modela upravljanja javne uprave po zgledu razvitejših držav, razvoj in aplikacijo orodij in modelov za izvedbo reforme širšega javnega sektorja ter razvoj in aplikacijo modela spremljanja ključnih komponent javne uprave, ki vplivajo na mednarodno konkurenčnost. Predlagane vsebine in cilji raziskovalnega programa bodo pomenile celovit in inovativen način preučevanja modernizacije upravljanja in delovanja sistema javne uprave oz. širšega javnega sektorja v Sloveniji. Pri tem bodo raziskave programa vpete tako v nacionalni okvir kot tudi v širši mednarodni kontekst, saj bodo temeljile na usmeritvah EU in njenih strateških dokumentih (npr. Evropa 2020) ter izkušnjah in dobrih praksah razvitejših držav članic EU in OECD.
Pomen za razvoj znanosti
Programska skupina usmerja svoje znanstvene raziskave na področje upravne znanosti, ki je izrazito interdisciplinarna, saj vključuje raziskave na področjih upravnega prava, ekonomije, organizacije in informatike. Skupni imenovalec dosedanjih opravljenih raziskav je bil razvoj kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov in metrike za merjenje učinkov javnih politik in optimizacijo javnega sektorja. Člani programske skupine rezultate svojega dela objavljajo v indeksiranih znanstvenih revijah in dobivajo tudi ustrezen odmev mednarodne znanstvene sfere, kar dokazujejo s številnimi citati v bazah WOS in Scopus. Z izdajo več delov in samostojnih znanstvenih (tudi mednarodnih) monografij dodatno prispevajo k razvoju znanosti in utrjujejo svoj položaj v mednarodni znanstveni sferi.
Tudi naslednje raziskovalno obdobje je načrtovano tako, da bodo znanstveni raziskovalni rezultati prispevali k razvoju omenjenih področij. Upravna znanost v Sloveniji v zadnjih desetletjih ni vedno najbolj ustrezno napredovala, zato je razvoj različnih temeljnih in aplikativnih raziskav s področja javne uprave ter mednarodno primerjalno raziskovanje in povezovanje tako v evropskem kot tudi v širšem mednarodnem prostoru nujno. Upravna znanost je v svetovnih akademskih krogih pomembno vsebinsko področje, ki je v obdobju vitke države, modernizacije javne uprave in nastajanju novih paradigm vodenja upravnih institucij, aktualno in prodorno. Zato se bo programska skupina še bolj posvetila k bolj koherentnim interdisciplinarnim raziskavam na vseh predstavljenih vsebinskih področjih. Pričakovane rezultate nameravamo predstavljati na ključnih mednarodnih znanstvenih konferencah in jih objaviti v visoko indeksiranih mednarodnih revijah s področja upravne znanosti, upravnega prava, ekonomije, organizacije in informatike. Izsledke znanstvenih raziskav nameravamo objaviti tudi kot dele znanstvenih monografij oz kot znanstveno monografijo, po možnosti izdano pri priznani tuji založbi.
Pomen za razvoj Slovenije
Tako kot večina držav se tudi Slovenija v času krize sooča z nujnostjo racionalizacije in reorganizacije javne uprave oz. širšega javnega sektorja ob hkratnem povečevanju njegove učinkovitosti, uspešnosti in kakovosti. K temu cilju nas spodbujajo EU s svojimi strateškimi dokumenti (Evropa 2020) in zakonodajo kot tudi usmeritve Sloveniji s strani različnih mednarodnih organizacij (OECD, Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka). Ne nazadnje je področje učinkovite javne uprave posebej izpostavljeno kot eno ključnih za dosego ciljev, postavljenih v osnutku nastajajoče Strategije razvija Slovenije (2014-2020). Ključni problemi slovenskega javnega sektorja so njegova neučinkovitost, zbirokratiziranost, premajhna osebna odgovornost, zaprtost in nepreglednost ter odsotnost kredibilnih politik in nagrajevanja na osnovi rezultatov dela. Vse to je v veliki meri tudi posledica nerazvitih kvantitativnih in kvalitativnih instrumentov kot podlage za boljše upravljanje ter sprotno spremljanje in evaluacijo učinkov delovanja javnega sektorja bodisi na nacionalni ravni ali na nižjih ravneh odločanja, denimo na ravni posameznih ministrstev, na ravni posameznih sektorjev javne uprave, kot so državna uprava, zdravstvo, šolstvo, sociala ali na ravni posameznih javnih organizacij. Ugotavljamo, da nam v Sloveniji izrazito primanjkuje primerjalnih raziskav in poglobljenih horizontalnih in sektorskih raziskav na osnovi katerih bi lahko v prihodnje veliko bolj premišljeno in kvalificirano izvajali nadaljnjo modernizacijo javne uprave in širšega javnega sektorja, ki so bile v preteklosti predvsem politični projekti, brez nujnih strokovnih podlag za odločanje. Zato bomo v raziskovalnem programu evalvirali obstoječe in razvijali nove modele upravljanja in delovanja javnega sektorja, ki bodo, skladno z evropskimi in nacionalnimi zakonskimi okviri, pozitivno vplivali na uspešnosti in učinkovitost javne uprave ter posledično okrepili konkurenčnost nacionalnega gospodarstva. Mednarodni podatki namreč kažejo, da je na različnih lestvicah konkurenčnosti (IMD, WEF) Slovenija tako nizko tudi zaradi neučinkovitega upravljanja in delovanja sistema javne uprave. Rezultati raziskovalnega programa bodo pomenili tudi ključno podlago za pripravo nujno potrebne strategije modernizacije slovenske javne uprave, ki je nimamo že skoraj desetletje. Ne nazadnje bodo rezultati raziskovalne skupine imeli tudi pomemben vpliv na razvoj stroke in vzgojo kadrov v javni upravi in širšem javnem sektorju, saj skupina deluje v okviru univerze in so vsi njeni člani vpeti v pedagoški proces na dodiplomski in podiplomski ravni.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
2017,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
2017,
zaključno poročilo
