Projekti / Programi
Razvoj sistema učinkovite in uspešne javne uprave
01. januar 2019
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.04.00 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S170 |
Družboslovje |
Politične in upravne vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
reforma javne uprave, upravni sistemi, evropeizacija javne uprave, razvoj lokalne samouprave, ekonomika in menedžment javnega sektorja, modeli javnega upravljanja, novi javni menedžment, neoweberjanska država, novo javno upravljanje, e-uprava, digitalizacija, interdisciplinarni pristop
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
16. september 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
333 |
5.603 |
5.179 |
15,55 |
| Scopus |
423 |
8.511 |
7.835 |
18,52 |
Raziskovalci (27)
Organizacije (1)
Povzetek
Razvoj javne uprave je v spreminjajočem se družbenem okolju nujen proces, da lahko upravni sistem oblikuje javne politike, strategije, mehanizme, pravne, javnofinančne in informacijske podlage ter druge vire za soočenje s kompleksnimi problemi, ki jih prinašajo sodobni izzivi (npr. večnivojsko javno upravljanje, globalizacija poslovanja, digitalizacija, migracije, okoljske spremembe itd.). Zato ni presenetljivo, da so nacionalne reforme javne uprave ena izmed ključnih prioritet Agende o trajnostnem razvoju 2030 ZN, strategij po Evropi 2020 in nacionalnih strategij držav članic EU. Skladno s tem bo naš osnovni namen razviti celovit pristop k razvoju učinkovite in uspešne javne uprave, ki bo temeljil na postopnosti izboljšav s fokusom na tiste ravni, politike, razsežnosti in področja slovenske oz. evropske uprave, ki so zaznane kot šibke ali pa predstavljajo osnovo za sinergične učinke (npr. participativno sprejemanje javnih odločitev in predpisov, razvoj lokalne samouprave in optimizacija javnih služb, učinkovitost in digitalizacija upravnih postopkov in inšpekcijskega nadzora). Celovit pristop k razvoju učinkovitega in uspešnega sistema javnega upravljanja bo dosežen s pomočjo 1) konkretnih in preverljivih raziskovalnih ciljev (vzpostavitev teoretičnega okvira in empirična aplikacija, ki zajemata slovenski, evropski in globalni upravni prostor ter obravnavo ključnih izzivov JU; poglobljena validacija in optimizacija ugotovitev; spodbujanje implementacije izsledkov raziskave v administrativno prakso; zagotovitev velikega vpliva na družbo s pomočjo številnih objav, strokovnih srečanj in konferenc, zagotovitev implikacij na ustrezno oblikovanje politik), 2) celovitih metodoloških pristopov (klasifikacija, ki temelji na interdisciplinarni obravnavi, potrebni za vzpostavitev celovitih, učinkovitih in uspešnih pristopov/modelov reform JU: filozofski pristop, pravni pristop, zgodovinski pristop, znanstveni pristop, pristop študije primera, institucionalni in strukturni pristop, vedenjski pristop, konsenzualni pristop) in 3) s pomočjo vključevanja vseh družbenih podsistemov in interesnih deležnikov na makro- (družba), mezo- (vlada) in mikroravni (individualne upravne enote) javnega upravljanja. Ključni vsebinski poudarki raziskav predlaganega programa bodo torej v okviru iskanja ustreznega pristopa za razvoj sistema učinkovite in uspešne javne uprave vključevali pripravo strokovnih podlag za oblikovanje modelov moderne javne uprave, za evalvacijo delovanja in izvedbo reform izbranih segmentov širšega javnega sektorja ter za identifikacijo in predlaganje ukrepov oz. načinov njihove implementacije za boljše poslovno okolje, ki ga lahko soustvarita javna uprava in širši javni sektor za izboljšanje slovenske mednarodne konkurenčnosti. Pripravljene strokovne podlage bodo omogočale prehod do visoko učinkovitega in uspešnega modela upravljanja, kot gonila obsežnih družbenih inovacij ter trajnostnega razvoja.
Pomen za razvoj znanosti
Znanstveni prispevek je izkazan z razvitim holističnim pristopom za razvoj sistema učinkovite in uspešne javne uprave, ki bo temeljil na postopnosti izboljšav s fokusom na ravni, politike, razsežnosti in področja slovenske oz. evropske uprave, ki so zaznane kot šibke ali pa predstavljajo osnovo za sinergične učinke. Z razvojem unikatnih in prilagojenih pristopov za uspešno in učinkovito javno uprave ima programska skupina alternativen in originalen pristop k tradicionalnim, kvalitativnim študijam na znanstvenem področju. Dodano vrednost izvedenih raziskav predstavljajo tudi empirično preverjene ugotovitve, ki so neposredno uporabne ter predstavljajo novost v upravnem okolju EU in globalno. Pomen vključevanja študij večnivojskega upravljanja v kontekstu dobrega upravljanja, izhaja iz dejstva, da je obstoječe institucionalno okolje znotraj EU dejansko že po naravi organizirano na več ravneh, kar pomeni, da se ne moremo osredotočiti le na eno raven upravljanja. Kljub temu je še posebej v EU večnivojsko upravljanje omejeno zaradi institucionalizacije, zato so potrebne dodatne raziskave in rešitve za premostitev vrzeli. Ob znanstvenih ugotovitvah bodo na voljo jasne usmeritve za konkretne aktivnosti organizacij javne uprave, s čimer bo omogočena uspešna absorpcija raziskovalnih rezultatov v prakso. Znanstveno utemeljene ugotovitve našega raziskovalnega programa torej prispevajo k zahtevnemu sistematičnemu prehodu od podpovprečnih do uspešnih in učinkovitih modelov upravljanja, ki predhodno niso bili dovolj podrobno znanstveno obravnavani. To je še posebno pomembno, ker namesto osredotočenja na druge študije primerno celovito in uravnoteženo upoštevamo statistično identificirane posebnosti slovenske javne uprave. Vsebinsko gledano program zagotavlja potrebno celovitost, ki je obstoječe študije v Sloveniji in na širšem območju EU še ne dosegajo (Bouckaert, 2012; Kovač in Jukić, 2016). Tako pričakujemo številne izvirne rezultate raziskave, ki bodo prispevali k znanstvenemu in praktičnemu razvoju področja javne uprave: metodološki okvir za optimizacijo trenutnih modelov upravljanja znotraj slovenske JU in drugih, ki se soočajo s primerljivimi okoliščinami in vprašanji glede JU; jasna predstavitev smernic za vodenje prehoda od obstoječega do optimalnega modela upravljanja znotraj vsakega segmenta JU; postavitev izzivov slovenskega upravljanja v širši globalni kontekst in predstavitev statističnih primerjav; odmevne slovenske in mednarodne znanstvene (ISI) publikacije.
Pomen za razvoj Slovenije
S stališča družbeno-ekonomskega in kulturnega razvoja Slovenije bo program nudil dragocen okvir za uspešnejši in učinkovitejši sistem javne uprave, ki spodbuja inovacije in gospodarsko rast. Z vidika odgovornih institucij lahko vidimo dodano vrednost v predstavljenih in po pomembnosti rangiranih elementih upravljanja, ki omogočajo konkretne inovativne izboljšave pri dolgoročnih dejavnostih JU. To še posebej drži pri demokratičnih, participativnih modelih, ki omogočajo celostni pristop k nastajajočim družbenim izzivom, kar vodi do boljšega zastopanja javne vrednosti in tako želene uspešnosti in učinkovitosti JU. Zato dejavnosti programa delujejo tako, da omogočajo obsežno družbeno inovacijo in dolgoročne socio-ekonomske učinke, kot so npr.: uspešnejše in učinkovitejše reševanje izjemno pomembnih izzivov, ki nastajajo pri upravljanju, empirični rezultati, ki predstavljajo novost v širšem območju EU in globalno, večja stopnja izkoriščenosti proračunskih sredstev, pregled državne in javne uprave z vidika učinkovitosti in uspešnosti, uporabnost metodologije za nadaljnje raziskave, večja stopnja izkoriščenosti javno dostopnih statističnih podatkov. Posledično se lahko pričakuje boljši položaj/ugled JU v nacionalnem in mednarodnem kontekstu. V tem smislu bo posebna pozornost namenjena kulturnemu razvoju v smeri bolj vključujoče javne uprave z zasnovo pravnih podlag in mehanizmov, ki podpirajo izvedbo le-tega, hkrati pa bodo premagane tudi obstoječe vrzeli glede na EU. Uveljavljanje takšnih mehanizmov posredno zmanjšuje tudi korupcijo, ki je sicer problematičen pojav v Sloveniji in številnih državah Srednje in Vzhodne Evrope (Transparency International, 2018). Posledično bodo rezultati raziskave posredno spodbujali financiranje inovativnih projektov za javno dobro (namesto osebnih koristi) in zaposlovanje najustvarjalnejših človeških virov, kar bo še dodatno izboljšalo uspešnost in učinkovitost JU. Aktivnosti programa predstavljajo pomemben podporni instrument Strategije razvoja javne uprave 2015–2020 in Strategije razvoja Slovenije 2030. Še posebej velik izziv pri izvajanju nacionalnih strategij je njihova izjemna obsežnost in s tem povezana potreba po dodatni podpori s sistematičnim in jasnim vrstnim redom potrebnih ukrepov (Kovač in Jukić, 2016). Ker bo program sistematično povezoval reformne aktivnosti slovenske javne uprave, bo z vidika implementacije možno hitreje in z manj sredstvi doseči ciljna stanja strategij, socio-ekonomske učinke pa bodo državljani in institucije iz javnega in zasebnega sektorja lahko tudi hitreje opazili. Nazadnje velja izpostaviti tudi, da bo glede na socio-ekonomske potrebe drugih JU in metodoloških ter vsebinskih prilagoditev možno spodbuditi prenos razvitega pristopa na številne druge države in ustrezno mednarodno promovirati slovenske dosežke pri razvoju JU. Posledično bo program deloval tudi kot pomembni katalizator razširljivosti, ki zadeva družbeni, upravni in gospodarski razvoj številnih držav/regij.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
