Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Izdelava modela povezanosti celotne Slovenije s kolesarskimi potmi

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.19.03  Tehnika  Promet  Prometni sistemi 

Koda Veda Področje
T220  Tehnološke vede  Gradbeništvo, hidravlika, priobalna tehnologija, mehanika zemljin 

Koda Veda Področje
2.01  Tehniške in tehnološke vede  Gradbeništvo 
Ključne besede
kolesarska mreža, model za vzpostavitev kolesarskega omrežja, navezava na evropska kolesarska omrežja, razvoj turizma in malega gospodarstva
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  28903  Simon Detellbach    Tehnični sodelavec  2015 - 2017  178 
2.  17898  dr. Mojca Foški  Urbanizem  Raziskovalec  2015 - 2017  377 
3.  17882  dr. Dejan Grigillo  Geodezija  Raziskovalec  2015 - 2017  192 
4.  06120  dr. Mojca Kosmatin Fras  Geodezija  Raziskovalec  2015 - 2017  542 
5.  23500  dr. Klemen Kozmus Trajkovski  Geodezija  Raziskovalec  2015 - 2017  147 
6.  10956  dr. Peter Lipar  Promet  Raziskovalec  2015 - 2017  605 
7.  36032  Tatjana Marn  Urbanizem  Raziskovalec  2016 - 2017  15 
8.  28904  dr. Rok Marsetič  Promet  Tehnični sodelavec  2015 - 2017  169 
9.  33468  dr. Gašper Mrak  Urbanizem  Raziskovalec  2016 - 2017  128 
10.  29090  Marko Peterlin  Urbanizem  Raziskovalec  2015 - 2017  90 
11.  15392  dr. Dušan Petrovič  Geodezija  Raziskovalec  2015 - 2017  582 
12.  38361  Uroš Rozman  Gradbeništvo  Tehnični sodelavec  2016 - 2017 
13.  11334  dr. Maja Simoneti  Urejanje krajine  Raziskovalec  2015 - 2017  320 
14.  13184  dr. Alma Zavodnik Lamovšek  Urbanizem  Raziskovalec  2015 - 2017  876 
15.  24974  Tadej Žaucer  Urbanizem  Raziskovalec  2015 - 2016  79 
16.  06698  dr. Marijan Žura  Gradbeništvo  Vodja projekta  2015 - 2017  588 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0792  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo  Ljubljana  1626981  25.770 
2.  2690  Inštitut za politike prostora  Ljubljana  2193981  528 
Povzetek
V Sloveniji so se prizadevanja za infrastrukturno urejanje kolesarskih povezav začela z jasno izraženo potrebo po celovitem umeščanju in načrtovanju kolesarskih poti in povezav v strateških dokumentih RS že v letu 2004 (Strategija prostorskega razvoja Slovenije). Navkljub naporom in trudu, ki se vlagajo v izgradnjo kolesarske infrastrukture, ostaja umeščanje in načrtovanje kolesarskega omrežja nepovezano in v večji meri prepuščeno iniciativi regionalnim oziroma lokalnim institucijam (regionalne razvojne agencije, občine) in organizacijam (turistična društva, Euro Velo Slovenije). Tako Slovenija zaenkrat še nima vzpostavljenega celovitega kolesarskega omrežja, niti vzpostavljene enotne podatkovne baze kolesarskih poti in povezav. Posledično se kolesarstvo kot turistična ponudba trži zelo parcialno. Glavni vzrok za trenutno stanje je predvsem v razdrobljenih pristojnostih različnih ministrstev, lokalnih skupnosti in razvojnih agencij, predvsem pa v nerazumevanju kolesarjenja kot izrazito interdisciplinarne aktivnosti s številnimi multiplikativnimi učinki na zdravje, turizem, malo gospodarstvo ter varstvo okolja.   Namen naloge je vzpostavitev zasnove celovitega in povezanega kolesarskega omrežja, ki bo ustrezalo tako merilom prostorskega umeščanja kot tudi najnovejšim izsledkom prometnega načrtovanja in ob hkratnem upoštevanju potreb in želja lokalnih skupnosti (za potrebe lokalnega prebivalstva in razvoja turizma). Tako bomo v polni meri sledili cilju raziskovalnega projekta, to je zagotoviti podlage za povezavo vseh tras kolesarskih poti v Sloveniji, z namenom ustvariti zdravo, zeleno okolje za turiste in domače prebivalstvo. Cilje raziskovalne naloge smo razčlenili v naslednje točke. Opredeliti vrste in oblike kolesarskih povezav ter njihovih uporabnikov po ciljnih skupinah, pri čemer bomo upoštevali tako obiskovalce (turiste) kot prebivalce. Na podlagi obstoječih podatkov o kolesarskih stezah in pasovih ter o kolesarskih poteh, ki jih vodi DRSC v "Centralni banki cestnih podatkov", podatkov Euro Vela Slovenije, Slovenske turistične organizacije ter na podlagi podatkov zbranih s pomočjo anketnega vprašalnika po občinah in regionalnih razvojnih agencijah in drugih dostopnih podatkov o kolesarskih poteh in povezavah, ustvariti enotno podatkovno bazo kolesarskih poti in povezav. Prikazati dejansko stanje kolesarskih poti in povezav v Sloveniji ter njihovo navezanost na evropske kolesarske smeri ter omrežja ter razvrstiti kolesarske poti na ustrezne kategorije. Oblikovati model celovitega kolesarskega omrežja, v katerem bo podan predlog dopolnitve kolesarskega omrežja z manjkajočimi povezavami. Na odsekih, kjer bo to smiselno, bodo poteki manjkajočih povezav podani tudi v variantah. Opredeliti kriterije in kazalnike za določanje prioritetnih kolesarskih povezav, ki jih bo treba vzpostaviti v najkrajšem možnem času ter oblikovati predlog delitve pristojnosti na državno in regionalno raven glede na potrebe in pričakovanja uporabnikov (ciljnih skupin). Oblikovati predlog smernic in ukrepov za vzpostavitev predlaganega kolesarskega omrežja ter opredeliti pristojnosti in nalog po posameznih resorjih na državni (gospodarstvo, infrastruktura, okolje in prostor …) in regionalni (lokalni) ravni (regionalne razvojne agencije, lokalne skupnosti, mestne občine ...). Ob tem je treba zagotoviti usklajevanje interesov med vsemi deležniki ter zagotoviti sodelovanje širše zainteresirane javnosti (gospodarstvo, nevladne in turistične organizacije, lokalna podjetja in pridelovalci hrane ter drugih turističnih proizvodov in ponudbe, društva, posamezniki …). Izdelati oceno potrebnih finančnih sredstev za vzpostavitev celostnega kolesarskega omrežja. Izhajajoč iz ciljev (od 1 do 7) smo oblikovali raziskovalni projekt, ki je razdeljen v naslednje vsebinske sklope: (a) prikaz stanja na podlagi pregleda relevantne literature in drugih virov, (b) opredelitev ključnih pojmov ter dejavnosti, ki podpirajo razvoj kolesarskega omrežja, (c) vzpostavitev enot
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalna naloga z naslovom "Izdelava modela povezanosti celotne Slovenije s kolesarskimi potmi" je naravnana predvsem aplikativno, s ciljem vzpostaviti enovito bazo obstoječih kolesarskih poti in povezav, izdelati model celovitega kolesarskega omrežja v Sloveniji ter predlagati smernice, ukrepe in konkretne naloge za njegovo izvedbo. S tega vidika bomo v raziskovalnem delu uporabili pretežno že znane metode, ki pa jih bomo povezali na način, ki bo dokazal velik pomen metodološko pravilnega umeščanja kolesarskih poti in povezav. Pri tem je treba upoštevati vse vidike umeščanja objektov v prostor, predvsem pa pokazati na multiplikativen učinek kolesarskih poti v povezavi z njihovo obliko in vrsto, še posebej v povezavi z uporabniki kolesarskih poti in povezav ter njihovimi navadami. Največji doprinos raziskovalne naloge bo na področju gorskega kolesarstva, ki ga bomo vključili v model celovitega kolesarskega omrežja, saj gre za področje, ki v Sloveniji še ni sistemsko celovito urejeno.
Pomen za razvoj Slovenije
Dokončanje kolesarskega omrežja Slovenije in njegova povezanost z evropskimi kolesarskimi omrežji zagotovo ni le turistični produkt v ožjem pomenu besede, temveč s svojim vplivom na izboljšanje kvalitete okolja, zagotavljanjem trajnostne mobilnosti in nadgradnjo zelene infrastrukture omogoča razvoj številnih drugih storitvenih dejavnosti. Vpliv na gospodarstvo in s tem razvoj delovnih mest v majhnih in srednje velikih podjetji ni samoumeven, temveč bo odvisen od kakovosti izgrajenega kolesarskega omrežja (potek poti po zanimivih trasah in razgibanem terenu, varnost, podlaga, privlačnost poti zaradi spremljajočih kulturnih in naravnih znamenitosti, upoštevanje vseh tipov kolesarjev (demografska sestava in navade), dodatne turistične ponudbe ob poteh, zagotovljenih servisov za kolesa, označb poti …). Višja kakovost kolesarske poti zagotavlja višji obisk in s tem večji vpliv na gospodarski razvoj. V splošnem pa bo kolesarsko omrežje vplivalo na gospodarstvo (a) v času načrtovanja, saj bo za novo načrtovane odseke treba pripraviti ustrezno dokumentacijo in pridobiti ustrezna dovoljenja, (b) v času gradnje  (priložnost tudi za manjša in srednje velika gradbena podjetja) in (c) v času obratovanja oz. uporabe. Predvsem v zadnjem delu, ko bodo kolesarske poti polno zaživele, je možen razmah številnih dejavnosti v turizmu (kulinarika, prenočišča, izletniški, kombinacije različnih vrst aktivnosti na večdnevnih počitnicah, ki vključujejo tudi kolesarske izlete, ogledi kulturnih in naravnih zanimivosti …) in dejavnosti, ki so povezane s turizmom (trgovine, servisi, javni transport …).  Ne smemo pozabiti tudi na upravljanje in vzdrževanje kolesarskega omrežja in posameznih odsekov, zato smo v predlogu raziskovalnega projekta predvideli tudi izdelavo predloga za delitev prisojnosti po ravneh odločanja in po posameznih sektorjih ter seznam nalog, ki jih morajo posamezne inštitucije in organizacije pri tem opravljati. Eden ključnih elementov uspešnega delovanja kolesarskega omrežja je vzpostavljeno stalno spremljanje stanja kolesarskega omrežja in učinkov na gospodarski razvoj (monitoring). V ta namen bo treba razviti sistem kazalnikov za spremljanje stanja, za kar bodo morali poskrbeti pristojni sektorji javne uprave.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2016, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno