Projekti / Programi
Izdelava modela povezanosti celotne Slovenije s kolesarskimi potmi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.19.03 |
Tehnika |
Promet |
Prometni sistemi |
| Koda |
Veda |
Področje |
| T220 |
Tehnološke vede |
Gradbeništvo, hidravlika, priobalna tehnologija, mehanika zemljin |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.01 |
Tehniške in tehnološke vede |
Gradbeništvo |
kolesarska mreža, model za vzpostavitev kolesarskega omrežja, navezava na evropska kolesarska omrežja, razvoj turizma in malega gospodarstva
Raziskovalci (16)
Organizacije (2)
Povzetek
V Sloveniji so se prizadevanja za infrastrukturno urejanje kolesarskih povezav začela z jasno izraženo potrebo po celovitem umeščanju in načrtovanju kolesarskih poti in povezav v strateških dokumentih RS že v letu 2004 (Strategija prostorskega razvoja Slovenije). Navkljub naporom in trudu, ki se vlagajo v izgradnjo kolesarske infrastrukture, ostaja umeščanje in načrtovanje kolesarskega omrežja nepovezano in v večji meri prepuščeno iniciativi regionalnim oziroma lokalnim institucijam (regionalne razvojne agencije, občine) in organizacijam (turistična društva, Euro Velo Slovenije). Tako Slovenija zaenkrat še nima vzpostavljenega celovitega kolesarskega omrežja, niti vzpostavljene enotne podatkovne baze kolesarskih poti in povezav. Posledično se kolesarstvo kot turistična ponudba trži zelo parcialno. Glavni vzrok za trenutno stanje je predvsem v razdrobljenih pristojnostih različnih ministrstev, lokalnih skupnosti in razvojnih agencij, predvsem pa v nerazumevanju kolesarjenja kot izrazito interdisciplinarne aktivnosti s številnimi multiplikativnimi učinki na zdravje, turizem, malo gospodarstvo ter varstvo okolja.
Namen naloge je vzpostavitev zasnove celovitega in povezanega kolesarskega omrežja, ki bo ustrezalo tako merilom prostorskega umeščanja kot tudi najnovejšim izsledkom prometnega načrtovanja in ob hkratnem upoštevanju potreb in želja lokalnih skupnosti (za potrebe lokalnega prebivalstva in razvoja turizma). Tako bomo v polni meri sledili cilju raziskovalnega projekta, to je zagotoviti podlage za povezavo vseh tras kolesarskih poti v Sloveniji, z namenom ustvariti zdravo, zeleno okolje za turiste in domače prebivalstvo. Cilje raziskovalne naloge smo razčlenili v naslednje točke.
Opredeliti vrste in oblike kolesarskih povezav ter njihovih uporabnikov po ciljnih skupinah, pri čemer bomo upoštevali tako obiskovalce (turiste) kot prebivalce.
Na podlagi obstoječih podatkov o kolesarskih stezah in pasovih ter o kolesarskih poteh, ki jih vodi DRSC v "Centralni banki cestnih podatkov", podatkov Euro Vela Slovenije, Slovenske turistične organizacije ter na podlagi podatkov zbranih s pomočjo anketnega vprašalnika po občinah in regionalnih razvojnih agencijah in drugih dostopnih podatkov o kolesarskih poteh in povezavah, ustvariti enotno podatkovno bazo kolesarskih poti in povezav.
Prikazati dejansko stanje kolesarskih poti in povezav v Sloveniji ter njihovo navezanost na evropske kolesarske smeri ter omrežja ter razvrstiti kolesarske poti na ustrezne kategorije.
Oblikovati model celovitega kolesarskega omrežja, v katerem bo podan predlog dopolnitve kolesarskega omrežja z manjkajočimi povezavami. Na odsekih, kjer bo to smiselno, bodo poteki manjkajočih povezav podani tudi v variantah.
Opredeliti kriterije in kazalnike za določanje prioritetnih kolesarskih povezav, ki jih bo treba vzpostaviti v najkrajšem možnem času ter oblikovati predlog delitve pristojnosti na državno in regionalno raven glede na potrebe in pričakovanja uporabnikov (ciljnih skupin).
Oblikovati predlog smernic in ukrepov za vzpostavitev predlaganega kolesarskega omrežja ter opredeliti pristojnosti in nalog po posameznih resorjih na državni (gospodarstvo, infrastruktura, okolje in prostor …) in regionalni (lokalni) ravni (regionalne razvojne agencije, lokalne skupnosti, mestne občine ...). Ob tem je treba zagotoviti usklajevanje interesov med vsemi deležniki ter zagotoviti sodelovanje širše zainteresirane javnosti (gospodarstvo, nevladne in turistične organizacije, lokalna podjetja in pridelovalci hrane ter drugih turističnih proizvodov in ponudbe, društva, posamezniki …).
Izdelati oceno potrebnih finančnih sredstev za vzpostavitev celostnega kolesarskega omrežja.
Izhajajoč iz ciljev (od 1 do 7) smo oblikovali raziskovalni projekt, ki je razdeljen v naslednje vsebinske sklope: (a) prikaz stanja na podlagi pregleda relevantne literature in drugih virov, (b) opredelitev ključnih pojmov ter dejavnosti, ki podpirajo razvoj kolesarskega omrežja, (c) vzpostavitev enot
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalna naloga z naslovom "Izdelava modela povezanosti celotne Slovenije s kolesarskimi potmi" je naravnana predvsem aplikativno, s ciljem vzpostaviti enovito bazo obstoječih kolesarskih poti in povezav, izdelati model celovitega kolesarskega omrežja v Sloveniji ter predlagati smernice, ukrepe in konkretne naloge za njegovo izvedbo. S tega vidika bomo v raziskovalnem delu uporabili pretežno že znane metode, ki pa jih bomo povezali na način, ki bo dokazal velik pomen metodološko pravilnega umeščanja kolesarskih poti in povezav. Pri tem je treba upoštevati vse vidike umeščanja objektov v prostor, predvsem pa pokazati na multiplikativen učinek kolesarskih poti v povezavi z njihovo obliko in vrsto, še posebej v povezavi z uporabniki kolesarskih poti in povezav ter njihovimi navadami.
Največji doprinos raziskovalne naloge bo na področju gorskega kolesarstva, ki ga bomo vključili v model celovitega kolesarskega omrežja, saj gre za področje, ki v Sloveniji še ni sistemsko celovito urejeno.
Pomen za razvoj Slovenije
Dokončanje kolesarskega omrežja Slovenije in njegova povezanost z evropskimi kolesarskimi omrežji zagotovo ni le turistični produkt v ožjem pomenu besede, temveč s svojim vplivom na izboljšanje kvalitete okolja, zagotavljanjem trajnostne mobilnosti in nadgradnjo zelene infrastrukture omogoča razvoj številnih drugih storitvenih dejavnosti.
Vpliv na gospodarstvo in s tem razvoj delovnih mest v majhnih in srednje velikih podjetji ni samoumeven, temveč bo odvisen od kakovosti izgrajenega kolesarskega omrežja (potek poti po zanimivih trasah in razgibanem terenu, varnost, podlaga, privlačnost poti zaradi spremljajočih kulturnih in naravnih znamenitosti, upoštevanje vseh tipov kolesarjev (demografska sestava in navade), dodatne turistične ponudbe ob poteh, zagotovljenih servisov za kolesa, označb poti …). Višja kakovost kolesarske poti zagotavlja višji obisk in s tem večji vpliv na gospodarski razvoj. V splošnem pa bo kolesarsko omrežje vplivalo na gospodarstvo (a) v času načrtovanja, saj bo za novo načrtovane odseke treba pripraviti ustrezno dokumentacijo in pridobiti ustrezna dovoljenja, (b) v času gradnje (priložnost tudi za manjša in srednje velika gradbena podjetja) in (c) v času obratovanja oz. uporabe. Predvsem v zadnjem delu, ko bodo kolesarske poti polno zaživele, je možen razmah številnih dejavnosti v turizmu (kulinarika, prenočišča, izletniški, kombinacije različnih vrst aktivnosti na večdnevnih počitnicah, ki vključujejo tudi kolesarske izlete, ogledi kulturnih in naravnih zanimivosti …) in dejavnosti, ki so povezane s turizmom (trgovine, servisi, javni transport …).
Ne smemo pozabiti tudi na upravljanje in vzdrževanje kolesarskega omrežja in posameznih odsekov, zato smo v predlogu raziskovalnega projekta predvideli tudi izdelavo predloga za delitev prisojnosti po ravneh odločanja in po posameznih sektorjih ter seznam nalog, ki jih morajo posamezne inštitucije in organizacije pri tem opravljati. Eden ključnih elementov uspešnega delovanja kolesarskega omrežja je vzpostavljeno stalno spremljanje stanja kolesarskega omrežja in učinkov na gospodarski razvoj (monitoring). V ta namen bo treba razviti sistem kazalnikov za spremljanje stanja, za kar bodo morali poskrbeti pristojni sektorji javne uprave.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2016,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
