Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Naravni viri kraških turističnih jam: ravnovesje med varovanjem, izkoriščanjem in promocijo

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
7.00.00  Interdisciplinarne raziskave     

Koda Veda Področje
B003  Biomedicinske vede  Ekologija 

Koda Veda Področje
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
kras, jame, turizem, varovanje, naravni viri, klima, biodiverziteta, nosilnost jam
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (28)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  37554  dr. Matej Blatnik  Geografija  Mladi raziskovalec  2016 - 2018  175 
2.  17548  Leon Drame    Tehnični sodelavec  2016 - 2018  46 
3.  17549  Franjo Drole    Tehnični sodelavec  2016 - 2018  104 
4.  16180  dr. Franci Gabrovšek  Mehanika  Raziskovalec  2016 - 2018  430 
5.  11067  dr. Martin Knez  Geografija  Raziskovalec  2016 - 2018  687 
6.  38269  dr. Blaž Kogovšek  Geografija  Mladi raziskovalec  2016 - 2018  97 
7.  25991  dr. Andreja Nataša Kopitar  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2016 - 2018  168 
8.  36395  dr. Peter Kozel  Biologija  Raziskovalec  2016 - 2017  56 
9.  18993  dr. Tadeja Matos  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2016 - 2018  171 
10.  25599  dr. Alenka Mauko Pranjić  Geologija  Raziskovalec  2016 - 2018  304 
11.  09652  dr. Andrej Mihevc  Geografija  Raziskovalec  2016 - 2018  773 
12.  05930  dr. Ana Mladenović  Geologija  Raziskovalec  2016 - 2018  802 
13.  20220  dr. Janez Mulec  Biologija  Vodja projekta  2016 - 2018  455 
14.  14851  dr. Bojan Otoničar  Geologija  Raziskovalec  2016 - 2018  238 
15.  12605  dr. Metka Petrič  Geologija  Raziskovalec  2016 - 2018  501 
16.  15687  dr. Tanja Pipan  Naravoslovje  Raziskovalec  2016 - 2018  369 
17.  25648  dr. Mitja Prelovšek  Geografija  Raziskovalec  2017 - 2018  250 
18.  28920  Mojca Privšek    Tehnični sodelavec  2016 - 2018 
19.  05382  dr. Saša Simčič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2016 - 2018  144 
20.  08099  dr. Tadej Slabe  Geografija  Raziskovalec  2016 - 2018  674 
21.  29475  dr. Sanja Stopinšek  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2016 - 2018  40 
22.  10443  dr. Stanka Šebela  Geologija  Raziskovalec  2016 - 2018  503 
23.  17094  dr. Urban Šilc  Biologija  Raziskovalec  2018  396 
24.  38488  Rok Tomazin    Tehnični sodelavec  2016 - 2018  50 
25.  27508  dr. Janez Turk  Gradbeništvo  Raziskovalec  2016 - 2018  201 
26.  22574  dr. Nataša Viršek Ravbar  Geografija  Raziskovalec  2016 - 2018  440 
27.  17552  Mateja Zadel    Tehnični sodelavec  2016 - 2018 
28.  01004  dr. Nadja Zupan Hajna  Geografija  Raziskovalec  2016 - 2018  447 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  44.180 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  58.475 
3.  1502  Zavod za gradbeništvo Slovenije  Ljubljana  5866324000  9.562 
Povzetek
Na Slovenskem imamo bogato tradicijo rabe kraških jam. Jame nudijo številne naravne vire, ki jih človek že dolgo izkorišča. Ugodno jamsko klimo so že v preteklosti izkoriščali za hrambo živil, npr. v jamah ledenicah. Vodne jame so predstavljale vir pitne vode, za gosodarske namene se jo ponekod uporablja še danes. Jame so se uporabljale za zavetišča (Predjama) in skladišča (Račiška pečina). Izjemni podzemni prostori, klima, mineralne tvorbe, zgodovinsko-arheološka pomembnost ter podzemeljske živali (Proteus anguinus) so tisti ključni dejavniki, po katerih določeno jamo opredelimo kot zanimivo za turistično rabo. Danes je v Sloveniji 21 jam vključenih v jamsko turistično transverzalo. Najstarejša dokumentirana turistična jama na svetu je Vilenica pri Divači. Že urejene »stare« turistične jame so vir pomembnih informacij iz preteklosti, npr. klima in živalstvo, ki pa jih je treba v marsikaterem pogledu še dopolniti. Na podlagi geoloških zapisov v jamah lahko delno predvidimo prihodnje dogodke v jamskem kot nadzemnem okolju. V Sloveniji smo priča rasti turističnega obiska zlasti v Postojnski jami in Škocjanskih jamah, ki je na seznamu UNESCO-ve naravne svetovne dediščine. V Sloveniji, pa tudi na krasu v tujini, se še vedno pojavlja pritisk po odpiranju novih turističnih jam ali novih rovov v že obstoječih turističnih jamah. Antropogene spremembe so v podzemlju zaradi počasnosti naravnih procesov, ki težijo k povrnitvi v naravno stanje, z vidika človeškega življenja, praktično trajne. Pretekla in sedanja turistična raba jam bi lahko bila izraziteje trajnostno naravnana, če bi bila bolj premišljena in bi sledila znanstvenim usmeritvam. V skladu z Zakonom o varstvu podzemnih jam se pripravlja predlog ureditve skrbništva nad turističnimi jamami, ki bo podrobneje opredelil obseg in stopnjo rabe, ki bo nujno kompromis med ohranjanjem in turistično rabo; bo pa hkrati tudi priložnost za opredelitev bolj trajnostne rabe obstoječih turističnih jam. Jame opredeljujejo značilni abiotski dejavniki, kot so kamnine, sedimenti, zrak in voda, od katerih je neposredno odvisna podzemeljska biota. Troglobiontske vrste so tesno vezane na jamske habitate in občutljive na antropogene vplive, ki jih lahko vrstno in številčno povsem osiromašijo. V primeru turističnih jam se v običajno dvosmerni navezavi ekosistema - bivališče (biotop) in združba (biocenoza)- doda še masovni turizem, ki vpliva na naravno stanje. Vsaka jama je, npr. po nastanku, velikosti, primer zase, vendar ko postane turistična, je podvržena spremembam morfologije vhodov in rovov, klime in vplivom na podzemeljske organizme. Monitoring stanja organizmov v jamskem habitatu mora obsegati tudi tiste ekološke niše, ki so običajno skrite očem in so pogosto ugodnejše bivališče organizmom, kamor uvrščamo tudi epikras. Zato bomo, poleg spremljanja ekološkega stanja vodnih in terestičnih habitatov, aktivnosti usmerili tudi v proučevanje vodne favne epikrasa, ki predstavlja bivališče mnogim podzemeljskim vrstam, tudi takim, ki jih najdemo v ponikalnici oziroma jamskih vodotokih in jim epikras predstavlja primarni habitat. Vsako uničenje oziroma onesnaženje epikrasa, ki ima izvor na površju, pomeni grožnjo populacijam in lahko vodi do izumrtja posamezne vrste. Na podlagi rezultatov vzorčenja favne bomo prepoznali in ovrednotili dinamiko vrst oziroma populacij, ki so posledica antropogenega vpliva zaradi turistične rabe jam. V raziskavi bomo za oceno stanja ter vpliva turizma na jamsko okolje oziroma vodne in kopenske habitate uporabili obstoječe in nove ekološke, geološke ter klimatske indikatorje. Poudarek bo na dveh najbolj obiskanih turističnih jamah v Sloveniji, Postojnski jami in Škocjanskih jamah. Izsledki o učinkih pretekle in sedanje turistične rabe bodo skupaj z indikatorji in smernicami pomembni za upravljavce turističnih jam kot naravnih virov, pri njihovi trajnostni rabi ter pri pripravi dolgoročnih upravljavskih dokumentov.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projekta ne bodo pomembni zgolj v domačih ampak tudi v mednarodnih okvirih saj bodo inovativni iz več vidikov: (1) Mnogo mednarodnih znanstvenih razprav je že izpostavilo problematiko upravljanja turističnih jam. V projektu doseženi rezultati bodo imeli trajnejši odmev v mednarodnem okolju, saj bo to v svetovnem merilu edinstven pristop pri reševanju aktualne teme. Pomenili bodo predvsem uvajanje novih praks in preseganje meja raziskovanja v speleologiji in na področju upravljanja z naravno dediščino. (2) Na podlagi temeljnih raziskav izbranih območij bomo izdelali bazo speleoloških podatkov, ki bodo podprti z dodelano tehnologijo geografskih informacijskih sistemov. (3) Na področju kraške hidrologije bo predlagani projekt prinesel novo izredno dragoceno znanje o dinamiki pretakanja podzemnih voda in prenosu morebitnih kontaminantov skozi vadozno cono in preko razvitih kraških kanalov. (4) Rezultati meritev klimatskih parametrov v neturističnih delih jam bodo z analizo zgodovinskih podatkov pomembni z vidika ocenjevanja vpliva klimatskih sprememb na jame. Ugotovili bomo, ali se globalno segrevanje ozračja odraža tudi v podzemlju, ki predvidoma reagira z zamikom, bolj dušeno in zato celo bolj indikativno kot se to dogaja na površju. Pridobljeni rezultati meritev jamske klime bodo tako pomembni za razumevanje globalnih klimatskih sprememb in sprememb v Sloveniji. (5) Raziskovanje podzemeljske biologije in ekologije je vse bolj usmerjeno v razumevanje temeljnih procesov in mehanizmov, ki so bistveni za razvoj in obstoj življenjskih združb. Vzorčenje podzemeljske favne je neposreden pokazatelj stanja določenega podzemeljskega ekosistema, njegovega »zdravja«, ki ga lahko ovredotimo na podlagi velikost in vitalnosti populacij ter njihove biodiverziteta. Sinhrono opravljene terenske interdisciplinarne raziskave turističnih jam v Sloveniji do sedaj še niso bile izvedene. Tokrat napovedujemo celosten krasoslovni pristop, ki zagotavlja metodološko inovativnost in izvirnost ter izdelavo najpopolnejše baze podatkov, ki jih obravnavajo interdisciplinarna področja, tako biološko, mikrobiološko, geološko, hidrološko, geomorfološko, fiziklano in kemijsko. Rezultati študije bodo pomembni tudi za nadaljnje načrte glede turistične rabe jamskih sistemov. Nosilnost jam, ki jo bomo določili bo predstavljala smernice za upravljavce turističnih jam kot tudi za predstavnike Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za kmetijstvo ter Zavoda RS za varstvo narave. Pridobljeni rezultati bodo imeli vpliv tudi v širši evropski skupnosti, še posebno v okviru Evropske Unije in pri oblikovanju strategij. Predlagani projekt bo mednarodni dosežek in bo prinesel bistvene novosti na področju teoretičnih in praktičnih izzivov v krasoslovju. Projekt je tudi usklajen z drugimi področji znanstvenoraziskovalnega dela Inštituta za raziskovanje krasa in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.
Pomen za razvoj Slovenije
Temeljne raziskave imajo redkeje neposreden učinek na gospodarstvo, vendar v primeru tega projekta pričakujemo, da bodo rezultati pomembni zlasti za upravljavce turističnih jam, kako zagotoviti turistično rabo podzemeljskih naravnih vrednot v izogib ireverzibilnim spremembam v jamskem okolju. Rezultati projekta bodo neposredno uporabni za pripravo smernic rabe in upravljavskih načrtov turističnih jam, ki bodo zaradi rezultatov projekta v večji meri upoštevali dolgoročnost rabe turističnih jam oziroma trajnostni razvoj turizma v jamskem okolju ter nosilno kapaciteto turističnih jam. Kot avtorji vsakoletnega zaključnega poročila jamskega skrbnika (Postojnskega in Predjamskega jamskega sistema) o opravljanju koncesijske pogodbe za upravljanje jamskih sistemov razumejo stanje na terenu in pomen nadaljnjih raziskav jamske klime in določitve nosilnosti turističnega obiska v jamah. Ker je del raziskav usmerjen tudi v klimatske spremembe, ima projekt neposreden vpliv tudi na zahteve gospodarstva in predvsem na zahteve družbe na prilagajanje klimatskim spremembam in predlaganje ukrepov za trajnostno rabo okolja. V okviru danih akademskih in strokovnih kanalov si bomo prizadevali, da bi novo pridobljeno znanje v čim večji meri prenesli na študente, mlade raziskovalce in tiste, ki se ukvarjajo z krasom. Monitoring izbranih podzemeljskih habitatov in načrtno pridobljeni novi podatki (zlasti podatki o temperaturah in vsebnosti organskega ogljika) bosta omogočila poglobljen vpogled v podzemeljsko okolje z vidika razvoja in bivanja organizmov v njem. Že dve desetletji je znano, da je Dinarski kras, v veliki meri njegov slovenski del, svetovna vroča točka podzemeljske biodiverzitete. Izbrane podzemeljske organizme ščiti direktiva EU in vsa podzemeljska biodiverziteta je zakonsko zaščitena na nacionalnem nivoju. Je pomemben vidik naravne dediščine, ki jo podpira tudi nova slovenska Raziskovalna Infrastruktura (“Road Map”), v kateri je podzemeljska biodiverziteta vključena v EU projektu LifeWatch. Ključni rezultati projekta bodo nedvomno vodili k izboljšanju temeljnega poznavanja podzemeljske biodiverzitete ter njenemu boljšemu varovanju in zaščiti. Novi pristopi in spremenjena paradigma o prilagajanju organizmov na podzemeljske habitate bodo uporabni tudi pri študiju drugih ekosistemov in v vseh gospodarskih panogah, kjer so pri posegih v okolje potrebna predhodna kartiranja habitatnih tipov in vrst. Številni okoljski projekti in obsežna investicijska dokumentacija, ki jo potrebujejo projektanti za izdelavo okoljskih poročil in poročil o vplivih na okolje, zahtevajo podrobna kartiranja habitatov in popise vrst, ki živijo na območjih predvidenih posegov, opredelitev pričakovanih vplivov na ekosisteme in predloge omilitvenih ukrepov na območju posegov. To je še posebej pomembno pri posegih na občutljivem in ranljivem kraškem področju.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno