Loading...
Projects / Programmes source: ARRS

An evaluation of the forest state and development parameters for the needs of the implementation of the National forest programme objectives

Research activity

Code Science Field Subfield
4.01.01  Biotechnical sciences  Forestry, wood and paper technology  Forest - forestry 

Code Science Field
B430  Biomedical sciences  Sylviculture, forestry, forestry technology 

Code Science Field
4.01  Agricultural and Veterinary Sciences  Agriculture, Forestry and Fisheries 
Keywords
National forest programme, forest policy, sustainable forest management, indicators, reference values, current status of forests, scenarios, Slovenia
Evaluation (rules)
source: COBISS
Researchers (7)
no. Code Name and surname Research area Role Period No. of publications
1.  10801  PhD Andrej Bončina  Forestry, wood and paper technology  Principal Researcher  2014 - 2017  500 
2.  27615  PhD Andrej Ficko  Forestry, wood and paper technology  Researcher  2014 - 2017  143 
3.  28501  PhD Matija Klopčič  Biotechnical sciences  Researcher  2014 - 2017  153 
4.  05093  PhD Marko Kovač  Forestry, wood and paper technology  Researcher  2014 - 2017  351 
5.  19950  MSc Mitja Piškur  Forestry, wood and paper technology  Researcher  2014 - 2017  368 
6.  25666  PhD Aleš Poljanec  Forestry, wood and paper technology  Researcher  2014 - 2017  223 
7.  10008  PhD Milan Šinko  Forestry, wood and paper technology  Researcher  2014 - 2017  122 
Organisations (2)
no. Code Research organisation City Registration number No. of publications
1.  0404  Slovenian Forestry Institute  Ljubljana  5051673000  11,778 
2.  0481  University of Ljubljana, Biotechnical Faculty  Ljubljana  1626914  64,118 
Abstract
In 2007, the National Assembly of the Republic of Slovenia adopted the Resolution on National Forest Programme (ReNFP), the key strategic document for the implementation of sustainable forest management in Slovenia. The Resolution covers 14 subject areas including the fundamental objectives and guidelines for their implementation. The evaluation of the ReNFP objectives and guidelines implementation is based on a large set of indicators. For most of them, however, the baseline and target values are not defined, the selection of indicators according to the objectives and guidelines was inadequate, the indicators are not fully compatible with the international system of indicators of sustainable forest management. Thus the main objectives and areas of interest of the project are: 1) evaluation of the ReNFP implementation according to the requirements of the national forest programme; 2) evaluation and improvement of the indicator system, divided on 2a) the determination of the initial and target indicator values, and 2b) harmonization of indicators with indicators defined within the Forest Europe framework; 3) evaluation of sustainable forest management in Slovenia; 4) assessment of the state of Slovenian forests according to the objectives of ReNFP, and 5) scenarios of forest development and management in Slovenia. The project will be carried out by Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources and Slovenian Forestry Institute. The databases of Slovenia Forest Service and Slovenian Forestry Institute will be used, as well as other publicly available databases. Common statistical and GIS methods will be applied, while the forest development simulations will be performed using chosen process model. We plan two forestry stakeholders’ workshops and a public survey on the project related issues. The results of the project will contribute to a more transparent, effective and internationally comparable evaluation of both the ReNFP implementation and the sustainable forest management in Slovenia.
Significance for science
Vrednotenje procesnih elementov nacionalnega gozdnega programa bo med prvimi družboslovnimi raziskavami v Sloveniji, ki bo dala uvid v dimenzije koncepta »gozdne vladavine« in z uporabo primerljive metodologije omogočila mednarodno primerjavo. Uporabljena metodologija bo uporabna tudi v drugih področnih politikah pri raziskavah koncepta 'nacionalni gozdni program'.   Dopolnjen sistem indikatorjev ciljev in usmeritev, opredeljenih v ReNGP, bo prispeval k boljšemu in preglednejšemu uresničevanju NGP v Sloveniji, hkrati bo prispeval k harmonizaciji sistema indikatorjev ReNGP z mednarodnimi procesi (Forest Europe). Pomemben doprinos projekta bodo opredeljene izhodiščne in ciljne vrednosti indikatorjev, ki bodo predvsem omogočale učinkovitejšo evalvacijo opredeljenih ciljev in usmeritev.   Rezultati analize TGG bodo pomembni za oceno ustreznosti indikatorjev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in njihovih referenčnih vrednosti. Z njihovo pomočjo bo mogoče razvijati nacionalne in lokalne indikatorje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki jih bo mogoče uporabljati v gozdnogospodarskem načrtovanju. Opravljena analiza TGG bo verjetno ključno izhodišče za določanje in spremljanje strateških ciljev in ukrepov za gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji.     Rezultati analize skladnosti stanja gozdov s cilji ReNGP bodo pripomogli predvsem k rednemu preverjanju uresničevanja postavljanih ciljev in usmeritev nacionalne gozdne politike ter njihovemu prilagajanju spreminjajočim se okvirnim pogojem. Na lokalni ravni bo na osnovi korigiranih ciljev ReNGP mogoče ustrezno usmerjati razvoj gozdov na ravni gozdnogospodarskih območij in enot.     Izdelani scenariji razvoja gozdov in gospodarjenja bodo pomemben prispevek k razvoju znanosti in gozdarske stroke, saj do sedaj v Sloveniji še ni bilo izdelanih celovitih simulacij razvoja gozdov in gospodarjenja z njimi glede na različne okvirne (socio-ekonomske in okoljske) razmere. Rezultati simuliranih scenarijev razvoja gozdov bodo (skupaj z rezultati analize skladnosti stanja gozdov s cilji ReNGP) pomembna osnova za prilagajanje gozdne politike na spremenjene okvirne pogoje gospodarjenja in za učinkovito upravljanje gozdov v spremenljivih klimatskih in socio-ekonomskih razmerah. S pridobitvijo procesnih modelov in znanja, povezanega z njihovo aplikacijo, bodo institucije, vključene v projekt, pridobile novo orodje za znanstveno delo na področju napovedovanja prihodnjega razvoja gozdov, ki ga bodo lahko aplicirale na druga področja gozdarstva in gozdne politike.
Significance for the country
Parametri razvoja in stanja gozdov so lahko sestavni del pomembnih evropskih gozdno političnih procesov, kot so na primer Forest Europe, politike razvoja podeželja in spodbujanja zelenega gospodarstva v Evropski uniji. Indikatorji so prisotni tudi v sistemu certifikacije gozdov kot tržnega instrumenta za zagotavljanje trajnosti gozdov. Mednarodno vsebinsko usklajeni in pomembni indikatorji bodo v družbi in na trgu povečali preglednost pomena vseh dejavnosti gozdnih proizvajalcev in s tem odpirali nove tržne priložnosti tako na področju gozdnih lesnih sortimentov, nelesnih gozdnih proizvodov, kot tudi ekosistemskih storitev gozdov – zeleno gospodarstvo. Posebej pomembna je usklajenost nacionalne gozdne politike, ki vključuje sistem indikatorjev in certifikacijskega sistema PEFC, saj le-ta v veliki meri izhaja iz procesa Forest Europe. V prihodnosti lahko pričakujemo vedno večje povpraševanje po certificiranih proizvodih celotne gozdno-lesne verige, kar zahteva tudi ustrezen odziv nacionalnih politik, vključno s področjem indikatorjev.   Analiza trajnostnega gospodarjenja z gozdovi bo do neke mere pripomogla k razvoju domačega gospodarstva na področjih gozdarstva in lesarstva. Še zlasti pa bo to opazno, če bo prišlo do deregulacije gozdarskega sektorja. Analiza trajnostnega gospodarjenja bi v tem primeru lahko bila vir iskanja podjetniških niš na področjih gozdarstva, lesarstva in turizma (gozdarske načrtovalske in gojitvene storitve, trženje ekosistemskih storitev, eko-turizem, spravilo lesa, žagarstvo).   Simulacije različnih scenarijev razvoja gozdov in gospodarjenja z njimi, predvsem simulacije razvoja indikatorjev, ki neposredno ali posredno izražajo ekonomski pomen gozdov (npr. višina poseka, lesna zaloga, volumenski prirastek), so (lahko) velikega pomena za gospodarstvo. Poznavanje možnih trendov razvoja gozdov omogoča uspešnejše načrtovanje razvoja gozdno-lesne gospodarske panoge (npr. gozdno-lesnih verig) v Sloveniji in posameznih regijah ter hkrati tudi učinkovitejše prilagajanje pričakovanim socio-ekonomskim in okoljski spremembam.
Most important scientific results Annual report 2016, final report
Most important socioeconomically and culturally relevant results Final report
Views history
Favourite