Projekti / Programi
Sociološki vidiki trajnostnega družbenoprostorskega in kadrovskega razvoja Slovenije v Evropi
01. januar 2017
- 31. december 2019
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| 5.01.00 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
| 5.03 |
Družbene vede |
Izobraževanje |
trajnostni razvoj, družbeno-prostorski razvoj, razvoj človeških virov, refleksivnost, trg dela, izobraževanje, kompetence
Raziskovalci (7)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovanje socioloških vidikov trajnostnega družbeno-prostorskega razvoja in razvoja človeških virov je zastavljeno na dveh ravneh. Prva stopnja je temeljit teoretsko konceptualni razmislek o raznovrstnih opredelitvah trajnostnega razvoj (TR), ki segajo od preprostih in zato tudi dokaj popularnih formulacij, do precej manj priljubljenih fizikalno zamejenih definicij, ki se ukvarjajo z entropijo kot neizogibno fizikalno kategorijo. Drug temeljni koncept, ki ga bo zajela konceptualno teoretska analiza je individualna in institucionalna refleksivnost, kot ena bistvenih značilnosti razvoja človeških virov. Oba koncepta sta v določeni meri odprta in omogočata oz. celo zahtevata teoretsko konceptualno dopolnjevanje in izpopolnjevanje. Glede na to, da je to zelo obsežna snov, jo bomo obravnavali na meta analitični ravni, kar pomeni, da bomo analizirali izbrani nabor raziskovanj in literature na to temo. Refleksivnost trajnostnih razvojnih idej in ciljev predpostavlja tudi razpravo o sposobnosti družbenega učenja, t.j. sposobnost (demokratične) integracije družbenih in tehnoloških inovacij v konkretno družbeno okolje in participacije različnih interesnih skupin. Predpostavlja pa tudi zmožnost preseganja specialističnih obravnav posameznih družbenih in tehnoloških pojavov z bolj celostnimi pristopi, ki so sposobni opazovati in refleksivno obdelati t. im. sociotehnične kombinacije, ki so obenem družbeni in tehnološki problem. Zaradi takšnega integralnega pristopa je raziskovalna ekipa sestavljena interdisciplinarno in sicer z raziskovalci, ki že imajo skupne izkušnje z interdisciplinarnim raziskovanjem. Cilj teoretičnega raziskovanja je konceptualizacija metodološkega orodja za merjenje vpliva izobraževalnega sistema in trga dela na trajnostni razvoj. Na tej osnovi bomo prešli v drugo raziskovalno fazo, ki bo predvidoma obsegala »študije primerov« refleksije trajnostnega delovanja na družbeno-prostorski razvoj in razvoj človeških virov. Cilj programa je prispevek k teoretsko konceptualnemu razumevanju nekaterih bistvenih dilem trajnostnega razvoja in izdelava instrumentov za raziskovanje stopnje in vrste refleksivnosti trajnostnih problemov. S tem je povezano vprašanje razvoja kompetenc, ki ga lahko opazujemo tudi na širšem družbenem področju ali na posameznih družbenih segmentih: v procesu izobraževanja, na delovnem mestu ter v procesih poklicne profesionalizacije. Opisana dinamika spreminja odnose med deležniki izobraževalnega sistema in trga dela v smislu raziskovanja in razvoja, tranzicije diplomantov iz izobraževanja na trg dela, prehoda ekspertov iz delodajalskih organizacij v procese izobraževanja, prehajanja učiteljev in akademikov v svet dela ter vseživljenjskosti izobraževanja. To dinamiko lahko proučujemo tako na področju TR kot tudi drugih področjih.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovanje socioloških vidikov trajnostnega družbeno-prostorskega razvoja in razvoja človeških virov je zastavljeno na dveh ravneh. Prva stopnja je temeljit teoretsko konceptualni razmislek o raznovrstnih opredelitvah trajnostnega razvoja (TR), ki segajo od preprostih in zato tudi dokaj popularnih formulacij, do precej manj priljubljenih fizikalno zamejenih definicij, ki se ukvarjajo z entropijo kot neizogibno fizikalno kategorijo. Drug temeljni koncept, ki ga bo zajela konceptualno teoretska analiza je individualna in institucionalna refleksivnost, kot ena bistvenih značilnosti razvoja človeških virov. Oba koncepta sta v določeni meri odprta in omogočata oz. celo zahtevata teoretsko konceptualno dopolnjevanje in izpopolnjevanje. Glede na to, da je to zelo obsežna snov, jo bomo obravnavali na meta analitični ravni, kar pomeni, da bomo analizirali izbrani nabor raziskovanj in literature na to temo. Refleksivnost trajnostnih razvojnih idej in ciljev predpostavlja tudi razpravo o sposobnosti družbenega učenja, t.j. sposobnost (demokratične) integracije družbenih in tehnoloških inovacij v konkretno družbeno okolje in participacije različnih interesnih skupin. Predpostavlja pa tudi zmožnost preseganja specialističnih obravnav posameznih družbenih in tehnoloških pojavov z bolj celostnimi pristopi, ki so sposobni opazovati in refleksivno obdelati t. im. sociotehnične kombinacije, ki so obenem družbeni in tehnološki problem. Zaradi takšnega integralnega pristopa je raziskovalna ekipa sestavljena interdisciplinarno in sicer z raziskovalci, ki že imajo skupne izkušnje z interdisciplinarnim raziskovanjem. Cilj teoretičnega raziskovanja je konceptualizacija metodološkega orodja za merjenje vpliva izobraževalnega sistema in trga dela na trajnostni razvoj. Na tej osnovi bomo prešli v drugo raziskovalno fazo, ki bo predvidoma obsegala »študije primerov« refleksije trajnostnega delovanja na družbeno-prostorski razvoj in razvoj človeških virov. Cilj programa je prispevek k teoretsko konceptualnemu razumevanju nekaterih bistvenih dilem trajnostnega razvoja in izdelava instrumentov za raziskovanje stopnje in vrste refleksivnosti trajnostnih problemov. S tem je povezano vprašanje razvoja kompetenc, ki ga lahko opazujemo tudi na širšem družbenem področju ali na posameznih družbenih segmentih: v procesu izobraževanja, na delovnem mestu ter v procesih poklicne profesionalizacije. Opisana dinamika spreminja odnose med deležniki izobraževalnega sistema in trga dela v smislu raziskovanja in razvoja, tranzicije diplomantov iz izobraževanja na trg dela, prehoda ekspertov iz delodajalskih organizacij v procese izobraževanja, prehajanja učiteljev in akademikov v svet dela ter vseživljenjskosti izobraževanja. To dinamiko lahko proučujemo tako na področju TR kot tudi na drugih področjih.
Problem nevzdržnega razvoja sodobnih hiper-kompleksnih družb, celo na znanstveni ravni, razen izjemoma, še ni ustrezno dojet. To morda najbolj jasno nakazuje dejstvo, da je »potrošniška družba ne glede na okoljske posledice postala univerzalni in globalni »razvojni cilj«. Popularnost tega modela je tolikšna, da je bolj kot karkoli drugega težko skonstruirati prepričljive alternative obstoječemu netrajnostnemu, samodestruktivnemu sistemu. Zaradi vse večje kompleksnosti družb nastopajo težave pri opredelitvi in hierarhizaciji poslovnih in splošno družbenih prioritet. Prav zaradi teh zagat se globalno uveljavlja strategija in praksa, ki tudi selekcijo in hierarhizacijo temeljnih razvojnih vprašanj prepušča domnevnemu »tržnemu avtomatizmu«. Dokler množično deluje »materialistična potrošniška utopija« (Cioran, 1996), so alternative logično dojete kot »nepraktične« in seveda tudi širše politično, popolnoma neuresničljive. Vendar pa lahko tudi v tem ideološkem okviru utemeljimo smiselnost raziskovanja trajnostne refleksivnosti.
Raziskovanje transdisciplinarne refleksivnosti je oblika družbenega učenja, ki olajšuje implementacijo novih okolju prijaznih tehnologij in novih orga
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovanje katerega cilj je prispevati k boljši individualni in institucionalni refleksiji zamisli trajnostnega razvoja prispeva k bolj trajnostni usmeritvi na izobraževalnem področju od najnižjih pa do najvišjih ravni kot na področju razvojnih potreb izbranih segmentov trga dela. Krepitev refleksivnosti ima velik vpliv na odločevalski podsistem, ker konceptualno domišljene refleksije izboljšujejo tudi legitimnost političnih odločitev. Krepitev refleksivnosti je tudi prispevek k motivaciji civilne družbe, zlasti okoljskih pa tudi prostorskih nevladnih organizacij, ki imajo precejšno vlogo pri uveljavljanju trajnostnih zamisli. Dosedanje raziskovalne in druge izkušnje potrjujejo, da so mnogi obetavni programi in projekti ostali neuresničeni prav zaradi "nizkih refleksivnostnih kapacitet" oz. zanemarjanja legitimizacijskih procedur. Glede na to, da je v vseh razvojnih strategijah trajnostni razvoj in nižanje ogljičnega odtisa prva prioriteta, so prispevki k bolj kakovostni refleksiji razvojnih ciljev in poti do njih tudi prispevek k uresničevanju trajnostno postavljenih ciljev. Raziskovalni program posredno podpira tudi pristope, ki predpostavljajo, da je trajnostni razvoj produktivna sinteza družbenih (kulturnih), okoljskih in ekonomskih ukrepov. Integracija raznovrstnih strokovnih pogledov in idej je že registriran problem, kakovostna refleksije pa v to integracijo prispeva dimenzije, ki jih tudi strokovno neoporečne interpretacije podcenjujejo in velikokrat tudi spregledujejo. Refleksija velike kulturne (normativne) raznovrstnosti pri uvajanju trajnostnih ukrepov omogoča iskanje prilagojenih rešitev, kar pripeva k njihovi legitimni implementaciji.
Neposredni pomen raziskovalnega programa za gospodarstvo in družbene dejavnosti lahko opazujemo na dveh področjih. Na področju razvoja človeških virov – na splošni ravni in domeni trajnostnega razvoja – lahko pričakujem, da bo program doprinesel k kvaliteti oblikovanja izhodišč novih izobraževalnih programov in prenovi obstoječih, sistemskih rešitvah uvajanja »praktične« naravnanosti izobraževanja, prehoda diplomantov iz izobraževanja na trg dela, vplival na razvoj izhodišč novih poklicnih in profesionalnih standardov ter pripomogel pri sodelovanju med izobraževalnimi insticijami in delodajalci.
Na področju trajnostnega razvoja, je že sedaj je očitno, da transformacija v skladu s trajnostnimi načeli omogoča celo vrsto neposrednih »poslovnih priložnosti«. Dober primer je npr. energetska sanacija stavb, ki je tudi v Sloveniji že prepoznana razvojna priložnost za širši gradbeni sektor. Podobno velja za energetiko, še posebej obnovljive vire. Tudi v prometu so pričakovane velike spremembe in širše uveljavljanje »zelene mobilnosti«. Tu pa naletimo na pomembno dilemo: kako prepoznati in razločevati med popularnimi praksami, ki pri poslovanju upoštevajo omejitve trajnostne ekonomije in tistimi, ki uporabljajo »green washing« kot enega od načinov za uspešno poslovanje.
Predvideni raziskovalni program je tako usklajen z aktualnimi znanstvenimi oz. teoretskimi tokovi, upošteva, da znanstvene interpretacije TR in razvoja človeških virov pogosto niso več samoumevno legitimne, kar je o neposredna posledica zmanjševanja prepričljivosti strokovne (znanstvene) refleksije razvojnih problemov. S te pozicije bo pomemben rezultat raziskovalnega dela operacionalno strukturiranje polja na tak način, da bodo omogočene povezave med kognitivno teoretskim raziskovanjem in uporabnimi aspekti raziskovalne materije. S kombinacijo teoretskega in empiričnega dela bo predlagani program prispeval k znanstveni argumentaciji za potrebe krepitve interdisciplinarnega raziskovalnega polja.
Glede na dosedanjo vpetost vodje in članov programa v mednarodne mreže in projekte, lahko pričakujemo, da bodo doseženi rezultati visoke kakovosti in objavljeni v mednarodnih publikacijah s faktorjem vpliva. Rezultati bodo vključevali prispevke pri mednarodnih založbah ter zaključni simpozij (valorizacijski dogodek). Rez
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2017,
2018,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2017,
2018,
zaključno poročilo
