Projekti / Programi
Sociološki vidiki trajnostnega družbenoprostorskega in kadrovskega razvoja Slovenije v Evropi
01. januar 2009
- 31. december 2012
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| 5.02.00 |
Družboslovje |
Ekonomija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Raziskovalci (5)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
12652 |
dr. Marjan Hočevar |
Sociologija |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
309 |
| 2. |
09735 |
dr. Drago Kos |
Sociologija |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
562 |
| 3. |
15319 |
dr. Franc Trček |
Sociologija |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
333 |
| 4. |
22511 |
dr. Matjaž Uršič |
Sociologija |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
343 |
| 5. |
16405 |
dr. Simona Zavratnik |
Sociologija |
Vodja |
2009 - 2012 |
234 |
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Čeprav imamo v naši raziskovalni skupini že več desetletne izkušnje z integriranim sociološkim raziskovanjem prostora in okolja, je ta pristop še vedno inovativen in v določeni meri tudi eksperimentalen. Uspeh ni odvisne zgolj od ustvarjalnih sposobnosti sociologov v raziskovalni skupini, pač pa tudi od kooperativnosti drugih disciplin, ki se ukvarjajo s prostorom in okoljem; torej od dozorevanja spoznanja o nujnosti izoblikovanja skupnega razpravljalnega oz. raziskovalnega prostora. Zasnova prostorske sociologije je v precejšnji meri izvirna in je kot taka v določeni meri vplivala na razvoj raziskovanja vzajemnega učinkovanja družbe in prostora. Podobno velja za okoljsko sociologijo, ki vse družbene pojave in procese obravnava z vidika ohranjanja oz. obremenjevanja naravnega okolja. Ta prizadevanja se prav zaradi inovativnosti soočajo s precejšnjimi težavami, vendar nas postmoderna fragmentiranost vse bolj neposredno sili v reintegracijo raznovrstnih specialističnih pogledov in disciplin. Predvideni raziskovalni program je tako usklajen z aktualnimi teoretskimi tokovi oz. se kritično odziva na številne »postmoderne« interpretativne koncepte. Pri tem smo zelo pozorni do sposobnosti konsistenten postmoderne refleksivnosti družbeno prostorskih procesov, pojavov in težav, ki nastopajo pri legitimizaciji posegov v prostor in okolje, ki so neposredna posledica zmanjševanja prepričljivosti strokovne refleksije problemov pri raznovrstnih interesnih skupinah. Prostorska in okoljska sociologija v Sloveniji je bila že od svojih začetkov močno povezana z mejnimi oz. sorodnimi prostorskimi disciplinami. Nižja stopnja diferenciranosti (specializiranih) znanstvenih disciplin v Sloveniji je v tem kontekstu dejansko prednost. Rezultati raziskovanja nakazujejo, da je to obetavna smer, čeprav infrastrukturno okolje tega dejansko ne podpira. Kljub temu naše izkušnje kažejo, da je »čezmejno«, to je transdisciplinarno sodelovanje kljub metodološkim in organizacijskim težavam lahko uspešno. Sposobnost postmoderne refleksivnosti družbeno prostorskih procesov se povezuje premosorazmerno z nastajanjem skupnega razpravljalnega polja. Prostorska in okoljska sociologija tako postaja »pionirska« stroka, ker omogoča integracijo raznovrstnih disciplin. S tega vidika bo pomemben rezultat raziskovalnega dela operativno strukturiranje problemskega polja na način, ki bo omogočal povezavo med spoznavno teoretskim ambicioznim raziskovanjem in aplikativnimi vidika raziskovalne materije. Konkretno to pomeni, da bomo veliko pozornosti operativnemu strukturiranju družbenih, prostorskih in okoljskih razsežnosti. »Poenotenje« pristopov je eden ključnih problemov sociologije oz. množice disciplin, ki obravnavajo sodobne prostorske in okoljske probleme.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni program je neposredno usmerjen v ugotavljanje teoretskih in aplikativnih vidikov skladnega prostorskega razvoja Slovenije. Glede na ugotovljeno razhajanje med možnostmi in dejanskimi trendi je to v Sloveniji izredno aktualna tema. Raziskovalni cilji so opredeljeni tako, da prispevajo k strokovno teoretski in na splošno družbeni refleksiji prostorskih in okoljskih vprašanj, kar je neizbežen pogoj za legitimiziranje in uveljavljanje prenovljenih prostorskih (okoljskih) politik in konkretnih prostorskih oz. okoljskih projektov. Dosedanje izkušnje potrjujejo, da so mnogi obetavni programi in projekti ostali neuresničeni prav zaradi zanemarjanja legitimizacijskih procedur. Participativne odločevalne procedure nadomeščajo neposredno instrumentalno zamejene »piarovske« kampanje. Nasprotno je naše teoretsko izhodišče, da lahko le vsestransko poglobljena refleksija vzajemnosti prostorskega in okoljskega razvoja pripomore k legitimizaciji in uspešnosti konkretnih ukrepov za kakovostni dvig prostorskih in okoljevarstvenih politik. Prav to pa je eden ključnih elementov družbenega in ekonomskega razvoja Slovenije. V tem kontekstu je posebej aktualno raziskovanje prostorske mobilnosti, kjer je razhajanje med deklariranimi trajnostnimi usmeritvami in dejanskimi netrajnostnimi trendi v Sloveniji verjetno največje. Jasno je treba predstaviti očitno povezavo med razvojem poselitvenega sistema, dostopnostjo prostora in netrajnostnimi prometnimi trendi. Tu se sociološko raziskovanje vključuje v analizo in predvidevanja sedanje in prihodnje informatizacije družbe, ki lahko v določeni meri nadomesti fizično mobilnost v prostoru. Razumevanje družbeno-prostorskih dimenzij procesov informatizacije prispeva tudi k preseganju »odtujenih« tehnološko-determinističnih pristopov pri oblikovanju dolgoročnih politik družbenega in prostorskega razvoja Slovenije. Razumevanje, da je razvoj informacijske družbe vedno bolj družbeno-prostorski in ne tehnološko-deterministično vprašanje, omogoča tudi natančnejše razmisleke o bodočih družbenih (infra)strukturah ter vlogi javne uprave v informacijski družbi. Izpostaviti velja, da igrata prosto in okolje zelo pomembno vlogo pri ohranjanju in utrjevanju individualnih in skupinskih identitet. Raziskovalni program poizkuša uveljaviti sodoben pristop, ki predpostavlja ohranjanje tradicionalnih identitet, ob sočasni podpori nastajanju novih prostorskih in okoljskih identitet, ki so v sozvočju s trendi nadnacionalnega povezovanja in idejami o trajnostno optimizirani rabi raznovrstne slovenske naravne in kulturne dediščine. Predvsem zaradi intenzivnosti družbenega dogajanja je pomembno, da imamo kar se da jasno predstavo o skladnosti razvojnih predlogov s trajnostnim razvojem Slovenije. Cilj raziskovanja je zato izoblikovanje kriterijev, na osnovi katerih bomo lahko presojali ustreznost projektov in stopnjo težavnosti legitimizacije predlaganih variant prostorskega razvoja in varstva okolja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
