Projekti / Programi
Kakovost življenja družbenih skupin
01. januar 2017
- 31. december 2021
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
kakovost življenja, socialna varnost, kohezivnost, vključenost, javne politike, uporabniki, opolnomočenje, nevladne organizacije, starejši, zdravje, stanovanje in soseska, socialna omrežja, socialne opore, spol, oskrba, indikatorji, evalvacija, metodologija družboslovnega raziskovanja
Raziskovalci (15)
Organizacije (1)
Povzetek
Pri pojasnjevanju dejavnikov kakovosti življenja (KŽ) v neki družbi ima pomembno vlogo sistem oz. režim blaginje (Esping-Andersen 2009, Vogel 2003, Taylor-Gooby 2004). Sistem blaginje sestavlja več tvorcev blaginje - tj. socialna država s sektorskimi politikami in programi socialnih storitev, organizacije nevladnega in tržnega sektorja, družina in posameznikovo socialno omrežje. V novejšem času se pri zagotavljanju blaginje prebivalstva krepi vloga skupnosti kot ponudnika storitev, ki predstavlja alternativo in dopolnitev državnemu in tržnemu sektorju (Loughran 2003, Gilchrist 2004, Chanan in Miller 2013). Krepitev vloge skupnosti pri zagotavljanju blaginje je razvojni trend in se kaže v spreminjajočem se delovanju države blaginje, ki se decentralizira, približuje lokalni skupnosti, povečuje vpliv in udeležbo lokalnega prebivalstva in organizacij pri oskrbi s storitvami (Parsons 1995, Colebatch 2005). Naša teza je, da v novejšem času v Sloveniji v okviru blaginjskega trikotnika skupnost spet pridobiva vse večji pomen, da pa se sočasno s tem procesom pridobivanja pomena vse bolj kažejo tudi omejitve skupnosti pri zagotavljanju blaginje posameznikov. Zato bomo obravnavali naslednja raziskovalna vprašanja: Kakšno vlogo ima skupnost v odnosu do drugih sektorjev v sistemu? Kakšna je vloga skupnosti v produkciji KŽ za različne družbene skupine (predvsem stari, otroci, družine, marginalne skupine, bolniki)? Na katere nove načine (delovanje, mehanizmi in organizacijske oblike) je skupnost pomembna za KŽ? Kakšni so novi koncepti in prakse, skozi katere se posameznik aktivira v skupnosti in vpliva na svoje življenje in življenje skupnosti? Kakšno vlogo imajo različni akterji znotraj skupnosti v produkciji KŽ (družina, nevladne organizacije, občina)? Kakšna je vloga skupnosti v Sloveniji glede na mednarodne primerjave? Pri raziskovanju bomo uporabili naslednje kvalitativne in kvantitativne metode; začeli bomo s sistematičnim pregledom literature, pregledom političnih dokumentov, strategij ter zakonodaje v Sloveniji. Naša empirična analiza bo usmerjena na različne nivoje (mikro, mezzo, makro), področja in akterje KŽ. Originalnost raziskovalnega dela bomo izkazovali tudi z intervencijskim raziskovanjem s participacijo vseh deležnikov ter poglobljenimi študijami primerov posameznih skupnosti in inovativnih aktivnosti znotraj skupnosti. Uporabljali bomo deskriptivne in multivariatne statistične metode ter obstoječe domače in mednarodne baze podatkov s katerimi bomo pristopili tudi k mednarodno primerjalnim analizam. Tako bomo odprli novo smer (mednarodno primerjalnega) raziskovanja blaginje s poudarjeno vlogo skupnosti kot tistega producenta blaginje, ki je tipologija režimov blaginje ni zadovoljivo vključevala. Identificirali bomo nove oblike delovanja v skupnosti, vključno s transformativnimi praksami in socialnimi inovacijami. Želimo prispevati tudi k potencialnemu oblikovanju novih indikatorjev kakovosti življenja z vključitvijo skupnostnega delovanja.
Pomen za razvoj znanosti
Z opisano tematiko se skupina odziva in aktivno sodeluje v najnovejših akademskih diskusijah o spremembi države blaginje in sodobnih trendih na tem področju. Novejše diskusije analizirajo vlogo različnih akterjev, ki tvorijo blaginjo in analizirajo trende k večji individualni odgovornosti za blaginjo (glej Hamerlijk 2013, Taylor Gooby 2015, Bonoli in Natali 2012). Skupnost je lahko način prenosa te odgovornosti na posameznika (Jupp 2015), hkrati pa je lahko tudi način preprečitve prevelike individualizacije. Na nevarnosti nekritičnega prenašanja odgovornosti na posameznika je opozorila že vrsta uveljavljenih teoretikov blaginje (glej Beck 1992; Dean 1996; Culpitt 1999; Mishra 1999).
V okviru programa želimo prispevati tudi k potencialnemu oblikovanju novih indikatorjev kakovosti življenja z vključitvijo skupnostnega delovanja. Poglobili bomo znanstveno razumevanje konceptov KŽ (kakovosti življenja), in sicer kako posamezniki izkusijo in doživijo kakovost življenja v posamezni skupnosti, ugotovili bomo kako se prenos odgovornosti za kakovost življenja na skupnosti družine in posameznike realizira v konkretnih skupnostih, ugotovili bomo kaj je pomembno za kakovost življenja posameznikov v določeni vrsti skupnosti glede na različne značilnosti skupnosti. S tem bomo razvijali znanstveno področje proučevanja na intersekciji kakovosti življenja (posameznika) in skupnosti.
Pri raziskovalnem delu bomo uporabljali najnovejše metodološke pristope. Uporabljen bo metodološki pristop triangulacije v najširšem smislu s triangulacijo metod, raziskovalcev, področij, metod in enot raziskovanja (e.g. Denzin in Lincoln, 2005, Creswell in Plano 2007). Obravnavamo tudi nove oblike delovanja v skupnosti, vključno s transformativnimi praksami in socialnimi inovacijami. Originalnost raziskovalnega dela bomo izkazovali tudi z intervencijskim raziskovanjem s participacijo vseh deležnikov. S poglobljenimi študijami primerov posameznih skupnosti in posameznih inovativnih aktivnosti znotraj skupnosti bomo raziskali na katere nove načine (oblike, mehanizmi, organizacijske oblike) skupnost vpliva na KŽ.
Pomen za razvoj Slovenije
Krepitev vloge skupnosti pri zagotavljanju blaginje je razvojni trend in se kaže v spreminjajočem se delovanju države blaginje, ki se decentralizira, približuje lokalni skupnosti, povečuje vpliv in udeležbo lokalnega prebivalstva in organizacij pri oskrbi s storitvami (Parsons 1995, Colebatch 2005). To je še posebej pomembno v Sloveniji, saj je družbeni razvoj v zadnjih desetletjih težil k čim večji fragmentaciji in prenosu odgovornosti z države blaginje na skupnost, družino in posameznike. Opazovanje in raziskovanje kakovosti življenja v povezavi s skupnostjo je torej zelo pomembno v Slovenskem prostoru. Vloga skupnosti je prepoznana tudi v razvojnih dokumentih različnih sektorskih politik, npr. evropske kohezijske politike in pri zagotavljanju socialne vključenosti. Tako slovenski operativni program kohezijske politike za obdobje 2014-2020 pripoznava večdimenzionalno vlogo skupnosti in navaja med prednostnimi nalogami tudi ' spodbujanje socialne vključenosti z lažjim dostopom do družbenih, kulturnih in rekreacijskih storitev, ter prehodom z institucionalnih storitev na skupnostne oblike storitev' ter 'vlaganja v okviru strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost'.
Naše raziskovanje je tako vpeto v aktualne razvojne trende na področju zagotavljanja blaginje in ima poleg razvoja akademske discipline izrazito aplikativno vrednost, saj lahko prispeva k boljšemu vpogledu v to, kako različne sektorske politike vplivajo na kakovosti življenja ljudi in v možnosti izboljšave. Naši rezultati bodo opozorili na pomanjkljivosti pri doseganju primerne kakovosti življenja ljudi, še posebej najbolj ranljivih skupin v družbi in s tem nudi podlago za spremembe socialnih, stanovanjskih, zdravstvenih, družinskih in drugih politik v Sloveniji. Omogočili bodo tudi izvirni vpogled v krajevne razlike v KŽ v Sloveniji in v različne zmožnosti lokalnih skupnosti, da zagotavljajo blaginjo prebivalstva, s čimer bomo omogočili informirano razpravo o generatorjih neenakosti v slovenskem prostoru, relevantno za nadaljnji družbeni razvoj, vključno s potrebo po regionalizaciji. Ugotovitve bomo predstavljali in sporočali ne le znanstveni skupnosti in v pedagoškem procesu, pač pa tudi odločevalcem in oblikovalcem politik ter organizatorjem storitev v skupnosti, npr. organizatorjem socialne oskrbe na domu, organizatorjem institucionalne oskrbe starih, vodjem z zdravstvenih domov in podobno. Skupina bo aktivno prispevala k oblikovanju politik v Sloveniji tudi s tem, da so člani vključeni v skupine za oblikovanje strateških razvojnih dokumentov v Sloveniji (npr. razvojni dokumenti povezani z demografskim staranjem). Naše raziskovanje ima tako velik potencialni vpliv za kakovost življenja posameznikov, za povečevanje zavedanja pomena skupnosti za kakovost življenja posameznikov in za sooblikovanje morebitnih konkretnih sprememb v posameznih skupnostih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2017,
2018,
2019
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2017,
2018,
2019
